Ali svoj čas izkoristim učinkovito?

25.8.2017

Večina ljudi časa ne načrtuje, za kar obstaja več razlogov. Vendar je ravno učinkovito upravljanje s časom ključnega pomena tako v zasebnem življenju, kot tudi v podjetju na vseh nivojih, saj omogoča pravočasno odzivanje na priložnosti v okolju in dobro izrabo človeških virov. Če si znamo čas učinkovito razporediti, se nam izboljša tudi osebno ravnovesje in nas napolni z zadovoljstvom ter energijo.

 

Preberite si nekaj namigov kako svoj čas razporediti tako, da ga boste čimbolj učinkovito izkoristili:

1. Postavite si cilje, ki so vredni truda in si jih močno želite doseči. Največji razlog za odlašanje je, da ni ničesar, kar si tako močno želite, da bi vas to vleklo naprej. Vaš cilj naj bo na primer, da boste vse študijske obveznosti (izpite, kolokvije, seminarske naloge, vaje …) opravili v prvem razpisanem roku.

2. Nenehno si vizualno predstavljajte naloge, kot da so že končane. Predstavljajte si, kako zadovoljni boste, ko bo izpit opravljen. Bolj kot boste z opravljenim izpitom oz. nalogo zadovoljni, bolj boste skoncentrirani in več energije boste imeli, da naredite potrebno. Najbolje, da si predstavljate občutek, ko ste junija opravili vse obveznosti in imate sedaj cele 3 proste mesece.

3. Postavite si časovni rok za vse pomembne naloge. Povejte prijatelju, da boste naštudirali izpit do takrat. Ugotovili boste, da ste s tem, ko poveste drugim, bolj motivirani in želja je močnejše od tega, kar obljubite le sebi.

4. Ne dovolite si opravičevanja ali iskanja izgovorov za zavlačevanje kot »samo še danes grem na zabavo, jutri pa res pričnem z učenjem«. Ljudje, ki zavlačujejo, imajo po njihovem mnenju vedno pripravljen dober razlog. Raje recite, da boste to naredili in nato podrite svoje razumske poti, ki lahko vodijo nazaj. Nikar ne razmišljajte, da se snovi ne bi lotili oz. ne iščite razlogov, ki bi vas opravičili za neuspešen izpit.

5. Ustvarite si nagradni sistem, tako za vsak posamezen del snovi ali naloge, kot tudi za uspešno predelano celotno snov. Npr. nastavljeni smo, da se po študijskem ali delovnem tednu veselimo vikenda – prijetnega stanja proti kateremu imamo usmerjen ves svoj trud ostalih pet dni. To je pozitivna posledica uspešnega tedna. Ustvarjanje nagradnega sistema ne zahteva veliko domišljije. Privoščite si enourni klepet s prijateljem ob kavi ali dobro kosilo ali kratek sprehod kot nagrado za vsak dokončan del celotne snovi. Vaša pozornost se tako preusmeri iz težavnosti snovi na uživanje nagrade za predelano snov ali opravljeno nalogo.

6. Z zavlačevanjem boste lažje opravili, če boste sprejeli 100 % odgovornost za dokončanje naloge v roku. Glejte le nase. Zanašajte se le na svoje sposobnosti.

7. Izogibajte se socializiranju med časom, ki ste ga namenili učenju. Nepotrebno socializiranje je druženje, ki nas odvrača od tega, da bi se učili ali naredili določeno nalogo. Predstavljajte si, da ste sredi študija. Nujno morate predelati snov, ker imate jutri zahteven izpit. Ura pa je že 18:00. Naenkrat pozvoni pri vratih prijatelj, ki izredno rad »socializira« in zavedate se, da bo šlo pol ure, če se začnete z njim pogovarjati. V tem primeru ga prijazno odslovite (ne vdajte se odlašanju!) in se vrnete k študiju.

8. Gašenje požarov oz. ukvarjanje z nepričakovanimi krizami je posledica zavlačevanja. Gašenje požara = panično učenje zadnji dan in zadnjo noč pred izpitom. Za uspešno spopadanje s takimi krizami kot prvo uporabite načelo predvidevanja krize, ki zajema pogled po poti v prihodnost. Preden se začnete učiti si razdelite snov na dele in čas, ki boste za vsak del snovi potrebovali. Vsekakor morate predvideti tudi čas za ponavljanje in dodaten čas, za primer, da boste za določen del snovi porabili več časa, kot ste v začetku predvideli. Tako se boste izognili živčnosti in zanašanju zgolj na srečo.

9. Živa žaba: Dober način za premagovanje zavlačevanja je, da dan začnete z najbolj neprijetno nalogo. Pred kratkim je neka študija primerjala dve skupini ljudi. Prva je z vadbenim programom pričela zjutraj, druga pa zvečer. Raziskovalci so odkrili, da je za jutranjo vadbo veliko bolj verjetno, da jo bodo ljudje še vedno izvajali šest mesecev pozneje in se navadili na izvajanje zjutraj, kot pa zvečer, ko z njo odlašamo do konca dneva in veliko lažje najdemo izgovore. Nekdo je nekoč rekel, da bi zjutraj takoj po vstajanju najprej morali pojesti živo žabo. Tako lahko začneš dan in se zavedaš, da je to najhujša stvar, ki se ti danes lahko zgodi.

Vir: portal Mesto Mladih