Kako ste "prešernovali"?
Minili so vsi novoletni dnevi, tu je že februar in počasi se privajamo na to leto, zavezani z dobrimi željami in obljubami. Prazniki nam obogatijo življenje, saj se veselimo drobnih pozornosti in malo drugačnega »dnevnega reda«. Praznični dnevi naj ne bi bili prazni, saj ob tem postanemo prazni in pusti tudi mi. Pričakovanje praznikov nam prinaša vznemirjenje pri pripravah in pričakovanjih. Stari prazniki že imajo svoje obrede in prav jih je obnavljati, da se ne pozabijo. Na nove praznike pa se je treba še navaditi, da ne postanejo samo dela prost dan. Za nami je kulturni praznik. Takega praznika nima vsak narod, zato si zasluži našo posebno pozornost. Da smo ohranili jezik in našo kulturo, je bilo treba veliko časa in mnogo dejanj. Prav zato zasluži ta dan posebno praznovanje. Ni nam treba čakati , kaj bodo drugi naredili za nas in obsedeti pred ekranom nezadovoljni, ker spet ni po naše. Treba je opojnost praznika podaljšati ali ga večkrat ponoviti, da bo opojnost besede zasvojila celo družino, družbo, naselje. Torej za svoje veselje in vse, kar nas osrečuje, postanimo prešerni, veseli. Pripravimo si druženja z domačimi, prijatelji, znanci, sosedi. Postanimo ljubitelji in prenašalci slovenske besede in vsega, kar nas veže nanjo!
Organizirajmo si:
- Ure branja, ko bomo drug drugemu brali najlepše stvari, se o njih pogovarjali in izmenjali izkušnje,v druženju s knjigami pa uživali v besedi, pisani ali peti.
- Čitalniške večere s plesi in petjem. Družabni plesi so izginili, vse ostaja le v tečajih in delavnicah. Povodnega moža pa ni, da bi se ga bali. Zaplešimo torej!
- Sestavljajte kvize, uganke in zanke, družabne igre-spomin za vse čase, ko bi dokazali znanje in poučevali o naše literaturi in vsemu , kar je slovensko.
Še veliko idej izpod vaših ali tujih odej naj se porodi! Tako bomo ponovili in spoznali mnoge dobre stvari, ki so jih zapustili tisti, ki so pisali našo zgodovino. Med brskanjem in iskanjem in druženjem s knjigami se lahko zabavamo in veselimo, da še lahko govorimo svoj materin jezik. Letos se posebno spominjamo Cankarja, Župančiča, Meška in mnogih, ki so naš jezik ohranili za nas.
Jezik je ogledalo duše, zato jo nahranimo z lepimi besedami. Uživajte v iskanju lepega.
Zapisala Lizika Vardijan, animatorka RIC-ovega študijskega bralnega krožka Beremo skupaj.
