Od sredine leta 2016 do zdaj v svetovanje na območju ožje Dolenjske vključenih 634 zaposlenih

21.5.2018

Gospodarska rast dokazuje, da je kriza za nami. Če so krizo zaznamovala odpuščanja, pa v novem obdobju zaznavamo veliko število prostih delovnih mest. Kar 37 % slovenskih podjetij ima težave z iskanjem kadrov. Mladih po meri delodajalcev na trgu delovne sile skoraj ni več. Ko k temu dodamo še podatek, da bo čez pet let kar četrtina zaposlenih pri nas starejša od 55 let, mladih, ki jih iščejo podjetja, pa ne bo dovolj, se sprašujemo, če smo pripravljeni na te spremembe.

Za delo v četrti industrijski družbi bomo vsi potrebovali nova znanja, še posebej pa starejši zaposleni. Med iskalci zaposlitve starejši od 45 let delo še vedno težko dobijo, saj se mnogi delodajalci bojijo, da bodo npr. manj produktivni, počasnejši, več odsotni zaradi bolezni … Podjetniki, ki zaposlujejo starejše, s pridom izkoristijo njihove bogate delovne izkušnje, široko omrežje in zrel odziv na različne situacije, kar odtehta morebitne potrebne prilagoditve delovnega procesa in dodatno usposabljanje starejših zaposlenih.

Pri prilagajanju posameznih zaposlenih in delovnih sredin na nove zahteve, predvsem tiste, ki so povezane s staranje delovne sile, lahko s podjetji ali posamezniki sodelujejo usposobljene svetovalke za zaposlene. Njihovo podporo je od jeseni 2016 do sedaj s pridom koristilo 634 zaposlenih. Z vključitvijo v svetovanje so dobili priložnost za premislek o svojih osebnih in poklicnih ciljih, s svetovalko so lahko načrtovali potrebne korake za doseganje ciljev, ugotavljanje in vrednotenje svojega znanja in uredili mapo dosežkov. Prav tako so pridobili informacije o možnih podporah v okolju, možnostih napredovanja, informacije o brezplačnih usposabljanjih, lahko so naredili premislek o delu, ki ga želijo opravljati v svoji delovni karieri in potrebnih znanjih za to … Kar 85 % vključenih v svetovanje se je na podlagi svojega načrta odločilo za vključitev v usposabljanje. Zakaj je to pomembno?

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami velik delež manj usposobljenih odraslih. Zadnja mednarodna raziskava PIAAC je pokazala, da odrasli v Sloveniji v povprečju dosegamo nižje rezultate od povprečja OECD (besedilne, matematične spretnosti, reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih) – kar 1 od 4 odraslih ima spretnosti na nižjih ravneh. 40 % odraslih ali 476.000 oseb  (v državah OECD v povprečju 29 %) je slabo usposobljenih za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih, saj ne dosegajo 1. ravni ali nimajo izkušenj z računalnikom ali niso bili uspešni pri osnovnih nalogah (miška, tipkovnica …). 33 % odraslih ali 400.000 oseb (v OECD 26 %) ima slabše besedilne in matematične spretnosti. Od tega jih bo 250.000 moralo konkurirati na trgu dela vsaj še 10 let, 140.000 pa vsaj še 20 let. Prepoznano je, da ima višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti pozitiven vpliv na vključenost na trg dela, višino plačila in na neekonomske dejavnike kot so zaupanje drugim, ocena zdravja, politična učinkovitost … Tako izobraževalci odraslih kot tudi gospodarstveniki in odločevalci se moramo tega zavedati in ukrepati. Tega se zavedata tako evropska unija kot naša država, saj je brezplačna svetovalna podpora na voljo tako za zaposlene kot za delodajalce. Omogočajo jo Evropski socialni sklad, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in v našem okolju MO Novo mesto s sofinanciranjem projekta Dejavnost informiranja in svetovanja ter ugotavljanja in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj za zaposlene od 2016 do 2022. Projekt vodi RIC Novo mesto, partnerji pa so CIK Trebnje, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Šolski center Novo mesto.

Prav tako je za zaposlene brezplačno na voljo veliko različnih programov za razvoj temeljnih in poklicnih kompetenc.