Slikarska razstava Marinke Starc - Narava, moja najljubša družba

V četrtek 7. 2. 2019, ob 11. uri, v učilnicah 3/4 v spodnjem nadstropju RIC Novo mesto smo otvorili razstavo ga. Marinke Starc z naslovno Narava, moja najljubša družba. Razstavo si bo mogoče ogledati do 5. 3. 2019 vljudno vabljeni na ogled razstave.

O avtorici razstave ga. Marinki Starc:

Marinka Starc, rojena sem 15. 01. 1941 v Trbovljah. Risala sem rada že kot šolarka, a potem kot učiteljica nemškega in slovenskega jezika nisem več imela časa za to. Ko pa sem se upokojila, sem se jeseni 1999 včlanila v Likovno društvo MAVRICA in tu še vedno vztrajam. Za prvim mentorjem Marjanom Maznikom se jih je zvrstilo še nekaj in vsak nas je veliko naučil in dal del sebe. Razstavljali smo pogosto. Skupinskih razstav smo imeli veliko ne samo doma, ampak tudi v tujini – pri Slovencih v Budimpešti, pri prijateljih v Langenhagnu (Nem.) in na Hrvaškem pa še marsikje. Tudi samostojnih razstav sem imela že nekaj. Tu na RIC-u so me povabili že tretjič, za kar sem jim zelo hvaležna.

Redna obiskovalka razstav Galerije RIC in prireditev Univerze za starejše Lizika Vardijan je o razstavi zapisala: 

Ta četrtek nas je po predavanju o Tibetu razveselila nova razstava v naši učilnici. Svoje slike je razstavila Marinka Starc, naša sošolka v Univerzi za starejše. Kar 17 slik je okrasilo stene učilnice in cel mesec so na ogled. Narava, moja najljubša družba je poimenovala razstavljene slike, ki ji lepšajo to upokojensko dobo. Uroš Simončič v RIC-u skrbi, da je razstavni prostor vedno nov in zanimiv. Odprl je razstavo in pozdravil navzoče in slikarko. Povabil je predsednico društva Mavrica Vido Praznik. Povedala je o Marinki kot dolgoletni članici Mavrice, o njeni 8. samostojni razstavi in še o 100 skupnih razstavah v Sloveniji, Budimpešti in Lagenhagenu. V pogovoru z Urošem pa je Marinka odkrila, da je rada risala že v mladosti. V tem obdobju pa ima čas za svojo ljubezen do slikanja in na platna prenaša vse, kar  jo vodi. Ustvarja v akrilu in akvarelu, drugih  načinov se še ni lotila. Njen mož Maks, tudi član Univerze za starejše, je seveda v svojem stilu humorno predstavil in razložil vsebino slik. Že dolgo pa piše in je izdal že 3 knjige spominov na otroštvo v pesmih in zgodbah. Tudi glasba je njegovo veselje, saj poje že vse od otroštva, ko so z mamo in bratom igrali kot trio. Z igranjem na harmoniko je dopolnil sliko in besedo. Oba sta dober zgled, da to obdobje lahko preživiš bogato z ustvarjanjem in uživanjem v tem, kar imaš rad. Ob kavici, sokovih in dobrotah smo se družili še dolgo in spoznali, da nam je lepo in uživamo v vsem, kar nam ponudijo v programih Univerze za starejše. Kar 350 članov izbira med različno ponudbo.

Starost  torej ni samo žalost in trpljenje. Lahko je doba ustvarjanja, druženja, deljenja znanja in širjenja novega. Več veš, več lahko pozabiš. Torej učenja ni nikoli prepozno, znanje pa nikoli odveč. Uživajte z nami tudi vi! Za sabo puščajte dobre sledi!

 

© 2024

 | RIC Novo mesto | Kazalo strani | Pogoji uporabe | Domov

produkcija: T-media