Sonaravni vrt

V študijskem krožku se zadnja tri leta navdušenci nad samooskrbo srečujemo s permakulturo in sorodnimi vsebinami. Tako kot širimo svoje znanje in iščemo zase ustrezne načine vrtnarjenja, se spreminja tudi ime našega krožka. Začeli smo s Permakulturnim vrtom, nadaljevali s Sonaravnim vrtnarjenjem in se letos odločili za Sonaravni vrt.

Dvanajst osnovnih načel permakulture, ki jih povzemamo po članku Vse, kar morate vedeti o permakulturi iz revije Delo in dom  (http://www.dominvrt.si/clanek/dobro-je-vedeti/premakultura.html), je zaznamovalo naše učenje.

KAJ JE PERMAKULTURA?

Izraz permakultura je sestavljen iz permanentno (trajnostno) in agrikultura (kmetijstvo), torej pomeni trajnostno pridelovanje hrane. Ena od definicij navaja, da je permakultura sistem načrtovanja, ki nam omogoča, da zadostimo svojim potrebam, pa hkrati s svojim delovanjem ne škodimo okolju.

DVANAJST OSNOVNIH NAČEL PERMAKULTURE

Dvanajst osnovnih načel permakulture je uporabnih v vsakem okolju, klimi in obsegu, na velikem in majhnem prostoru ....

Opazuj in deluj (Foto: Profimedia)
Opazuj in deluj (Foto: Profimedia)

1. Opazuj in deluj

Delamo z naravo, ne proti njej. Najprej se moramo naučiti splošna pravila (na primer, katere rastline so dobri prijatelji, kako kolobarimo ipd.), potem pa spoznati pogoje na našem koščku zemlje, saj tega ne najdemo v nobeni knjigi. To lahko spoznamo le sami, skozi opazovanje in učenje, tudi skozi napake in spodrsljaje.

2. Ujemi in zadrži energijo

Večino energije nam zagotavlja sonce. Rastline sončno energijo
ujamejo in fotone pretvorijo v sestavljene ogljikove hidrate. Na tej osnovi deluje celoten ekosistem na našem planetu. Prazna zemlja, izpostavljena soncu, vetru, dežju in mrazu,  predstavlja škodo in izgubo, zato je potrebno zagotoviti, da je na površju več biomase, in prst s tem bolj bogata, globoka in varna. Globoka prst zagotavlja bogat pridelek.

3. Izkoristi možnosti

Tudi če imamo zelo malo prostora okoli hiše, ga lahko izkoristimo za pridelavo hrane. Za to se nam ni potrebno odpovedati okrasnemu cvetju. Le malo izven običajnega okvira je potrebno stopiti, pa namesto neužitne ali celo strupene žive meje raje posadimo nasad jagodičevja.

V permakulturi je pomen samozadostnosti zelo poudarjen. Ob čedalje višjih cenah hrane in podatkih o upadanju lastne preskrbe je razmišljanje o tem, kako bi si vsaj nekaj hrane lahko pridelali sami, čedalje bolj aktualno.

4. Vzdržnost sistema

Sistemi, ki jih oblikujemo, morajo biti čim bolj sposobni preživeti sami od sebe. Pozorni moramo biti, da zemljo ves čas negujemo in ji ne jemljemo več, kot nam je sposobna dati.

Izkoristi možnosti (Foto: Profimedia)
Izkoristi možnosti (Foto: Profimedia)

5. Uporaba obnovljivih virov

V permakulturnem načrtovanju je eden od ciljev čim boljše uporabiti obnovljive vire, predvsem veter in sonce, za ustvarjanje, vodenje in vzdrževanje učinkovitih sistemov za pridelavo hrane.

6. Proizvajam čim manj odpadkov in čim več recikliram

Veliko tega, kar se na prvi pogled zdi odpadek, je v resnici dragocen vir, material, ki ga lahko koristno uporabimo. Značilen primer so rastlinjaki: nakup rastlinjaka je zelo visok strošek; če ga sestavimo sami iz odsluženih oken, tramov in vrat, pa je prav tako učinkovit, a bistveno cenejši.

7. Načrtovanje: iz celote v podrobnosti

Vzorci, ki ji najdemo v naravi, so vir, zgled in navdih za permakulturo. Ko se lotimo načrtovanja svojega mikro sistema (na primer svoje hiše in njene okolice), izhajamo iz celotne slike in šele, ko so nam znani pogoji in tokovi (veter, sonce, živali, rastline), na njihovi osnovi določimo posamezna področja. Osnovna rdeča nit je energijska učinkovitost in preprostost rešitev. Vedno iz večjega prehajamo na manjše in ne obratno.

Ceni raznovrstnost (Foto: Profimedia)
Ceni raznovrstnost (Foto: Profimedia)

8. Združevanje, ne ločevanje

Zdrav, živ eko sistem, je združba živahnih povezav in odnosov. In prav takšnega želimo ustvariti s pomočjo permakulturnega načrtovanja. Permakultura povezuje posamezne elemente tako, da si medsebojno zadovoljujejo svoje potrebe.

9. Z majhnega na večje

Novopečeni vrtnarji smo velikokrat nepotrpežljivi, vse bi radi takoj, še bolje že včeraj. Dosti prevelikim vrtovom pogosto nis(m)o kos in namesto, da bi bilo vrtnarjenje užitek in vir doma pridelane zdrave hrane, postane breme. Zato je bolje začeti z malim; za začetek raje ena, dve gredici, ki sčasoma “organsko” prerastejo v večji vrt. Spotoma se nabere novo znanje, izkušnje, spoznamo svoj vrt in vrtnarjenje je dejansko to, kar mora biti – vir užitka in zdrave hrane.

10. Uporabljaj in ceni raznovrstnost

K raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta lahko prispevamo z ohranjanjem starih sort.

11. Življenjska moč stičišč ekosistemov

Permakultura ustvarja čim več in čim večja stičišča z izmeničnimi nasadi dreves in žit oziroma zelenjave, dvignjenimi gredami in ribniki.

12. Moč odločanja

Stvari se spreminjajo hitreje, kot bi nam bilo všeč. Klimatske spremembe, vojne za nafto in vodo, uničevanje virov, rast prebivalstva in gospodarske krize nas navdajajo z občutkom negotovosti in se nam zdijo neobvladljive. Vendar pa o tem, kako bomo reagirali na ta dejstva, še vedno odločamo sami. Prav tako tudi o tem, ali smo se pripravljeni naučiti kaj novega in se skozi kreativnost, učenje in kritično opazovanje okolja postaviti zase. Spremembe se vedno začnejo na domačih dvoriščih in vrtovih.

Proizvajam čim manj odpadkov in čim več recikliram (Foto: Profimedia)
Proizvajam čim manj odpadkov in čim več recikliram (Foto: Profimedia)

Če vas učenje o tem, kako vrtnariti čim bolj sonaravno in samooskrbno zanima, vas vabimo v naše vrste.

Podatki za stik:

Meta Gašperšič
041 555 870
meta.gaspersic@ric-nm.si

Financerji

© 2024

 | RIC Novo mesto | Kazalo strani | Pogoji uporabe | Domov

produkcija: T-media