Okrogla miza Vseživljenjsko učenje za življenje in ustvarjanje starejših v družbi prihodnosti

2.10.2015

V torek, 29. 9. 2015, je v okviru 15. festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu potekala okrogla miza z naslovom Vseživljenjsko učenje za življenje in ustvarjanje starejših v družbi prihodnosti. Na njej so sodelovali:

  • Irena Levičnik, Zveza društev upokojencev Slovenije,
  • izredni profesor dr. Slavko Gaber, Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani,
  • Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
  • mag. Katja Dovžak, vodja sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
  • Irena Kuntarič Hribar, vodja sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti,
  • mag. Igor Kotnik, generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije,
  • mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoški center Slovenije,
  • Marjeta Gašperšič, direktorica RIC-a Novo mesto in
  • Elizabeta Vardijan, članica programskega odbora Univerze za starejše v RIC-u Novo mesto. 

Skušali smo odgovoriti na nekatera vprašanja kot npr.: Kakšna bo družba prihodnosti in kakšno vlogo bodo v njej imeli starejši in starostniki? Ali današnji koncepti vseživljenjskega učenja upoštevajo realnost dolgožive družbe in kako bo to vplivalo na posameznika in družbo? Kako bo informacijska družba vplivala na kvaliteto življenja starejših, kaj lahko starejši pričakujejo od informacijske družbe in kaj morajo sami postoriti za osebno vključenost? Kdo bi moral narediti učne programe za ljudi po 65. letu? Kakšna znanja in aktivnosti za življenje v moderni družbi potrebujejo starejši – starostniki (vključenost in aktivna participacija – aktivno državljanstvo)? Na katerih učnih področjih bi lahko starejši več prispevali, da bi ohranili znanja, spretnosti, kulturno in tehnično kulturno dediščino? Ali imamo dovolj dobrih učnih programov, materialnih virov za sistemsko ureditev izobraževanja in učenja za starejše od 65. leta dalje? Ali uresničujemo splošno sprejeta priporočila EU na področju vseživljenjskega učenja?

Mnenja in dejstva o izobraževanju in učenju starejših od 65. leta, njihovih interesih in potrebah so bila dokaj enotna. Večina govorcev je poudarila, da je prednost učenja v tretjem in četrtem življenjskem obdobju zadovoljstvo v učenju, ki ga ljudje izberejo sami, pa tudi način druženja.

Zavedali smo se, da se učijo predvsem tisti iz generacije 65+, ki so se učili celo življenje, da ostaja še velik del starejših, ki se v različne učne programe ne vključujejo, da veliko oviro predstavljajo stroški, oddaljenost izobraževalnih institucij, informacij o učnih možnostih še vedno nimajo vsi ...

Poudarili smo, da smo v Sloveniji razvili veliko izobraževalnih programov za starejše, dobro prakso Centrov vseživljenjskega učenja, ki so pripeljali učenje bliže domu, svetovalno službo v izobraževanju odraslih, ljudske univerze so sodobna izobraževalna središča, ki razpolagajo z izkušnjami, znanjem in kadri … Imamo tudi še precej možnosti za boljše medresorsko in medgeneracijsko sodelovanje, razvoj prostovoljstva in civilne družbe. Premalo pa se še zavedamo in naredimo za to, da bi tudi vseživljenjsko učenje starejših uredili sistemsko na državnem in lokalnih nivojih in še posebej tistim, ki stroškov ne morejo plačati sami, zagotovili dostop do učenja.