Vseživljenjsko učenje
V današnji družbi vseživljenjsko učenje ne predstavlja več neznanke, tabuja, temveč je vse bolj pogosto. Nudi nam možnost samo-izobraževanja zgolj za samoizpopolnitev na že obstoječem delovnem mestu ali pa tudi učenje zgolj zaradi želje po "vedeti več".
V Memorandumu o vseživljenjskem učenju (2000, str.7), je zapisano, da smo ljudje sami »vodilni dejavniki družb znanja. V človekovi moči je, da ustvarja in uporablja znanje učinkovito in pametno, na nenehno spreminjajočih se podlagah, to pa je tisto, kar največ šteje. Da bi dodobra razvili te sposobnosti, ljudje potrebujejo voljo in sposobnost, da lahko vzamejo svoja življenja v lastne roke – skratka, da postanejo aktivni državljani. Izobraževanje in usposabljanje skozi vse življenje pa je najboljša pot za vsakogar, da se sooči z izzivi sprememb.«
Koncept vseživljenjskega učenja torej v središče vsega postavlja učečega se posameznika, velika pozornost pa je namenjena zagotavljanju enakih možnosti za učenje in ustrezni kakovostni ravni učenja. Posameznik mora imeti priložnosti za učenje v vseh življenjskih obdobjih.
Glavne značilnosti koncepta vseživljenjskega učenja so (Lifelong Learning - policy brief, Organisation for Economic Co-operation and Development, 2004, str. 1 - 2):
- sistemski vidik: koncept vseživljenjskega učenja obravnava ponudbo in povpraševanje po izobraževalnih možnostih kot del povezanega sistema, ki pokriva celoten življenjski ciklus posameznika in vključuje vse oblike formalnega in neformalnega učenja;
- osrednja vloga učečega se posameznika: ta vidik zahteva premik od pozornosti, usmerjene v ponudbo izobraževalnih možnostih, k pozornosti, usmerjeni v povpraševanje, pri čemer je ključnega pomena približevanje potrebam učečega se posameznika;
- motivacija za učenje: motivacija za učenje je temelj za učenje, ki se nadaljuje in ohranja skozi vse življenje. Motivacija za učenje zahteva razvijanje sposobnosti »učiti se učiti« s pomočjo samostojnega učenja;
- večvrstnost ciljev izobraževalne politike: vidik učenja skozi ves življenjski ciklus dopušča večvrstne cilje izobraževanja, kot npr. osebni razvoj, napredovanje v znanju, gospodarske, družbene in kulturne cilje. Koncept vseživljenjskega učenja posamezniku omogoča, da se prioritete med temi cilji skozi življenje spreminjajo.