Kaj je pokazala nacionalna raziskava o zgodnjih porokah med Romi?

29.1.2016

Pomladi 2015 smo skupaj z Ljudsko univerzo Kočevje izvedli 557 anketnih vprašalnikov, s katerimi smo ugotavljali razumevanja in prakticiranja zgodnjih porok med Romi.V poletnih in jesenskih mesecih je sledila obdelava anketnih vprašalnikov ter interpretacija dobljenih rezultatov.

Interpretacija rezultatov raziskave upošteva zgodovinske posebnosti naseljevanja Romov v Sloveniji, njihove kulturološke posebnosti ter specifiko nacionalne zakonodaje oz. njene opredelitve in ureditve zakonske zveze ter spolne nedotakljivosti mladoletnikov.

V nacionalnem poročilu smo opozorili na to, da so Romi v Sloveniji heterogena skupina, razlike med posameznimi skupinami pa vplivajo na prakticiranje porok. Glede na to ločimo v Sloveniji vsaj dve skupini Romov oz. dve obliki prakticiranja porok: na t.i. »staroselske« Rome, ki živijo na ozemlju Slovenije od 15. stoletja in prakticirajo posebno obliko zgodnje oblike poroke, t.i. »pobeg« ter skupino priseljenih Romov iz bivših republik Jugoslavije, ki so prišli v Slovenijo  v 60-ih in 90-ih letih 20. stoletja ter prakticirajo poleg »pobega« tudi t.i. dogovorjene oblike porok.

Statistični podatki o obsegu zgodnjih porokah (uradni in neuradni) kažejo, da njihovo število ni zanemarljivo. Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da obstaja povezava med bivalnimi pogoji, stopnjo izobrazbe ter zgodnjimi romskimi porokami. Slabši kot so bivalni pogoji (najslabši so na področju Dolenjske), nižja kot je izobrazba (največji delež Romov brez izobrazbe je na Dolenjskem), večji je delež zgodnjih porok (največji deležje prav na Dolenjskem).

Največji delež anketiranih oseb je začelo skupno življenje med 14. in 18. letom starosti, pri čemer ni ugotovljene bistvene razlike med spoloma. Njihovi partnerji so bili enake starosti kot oni sami oz. starejši. Največ anketiranih oseb je prvorojenca dobilo med 18. in 24. letom starosti, na drugem mestu pa je skupina anketirancev v starosti med 14. in 18. letom.

Rezultati raziskave tudi pokažejo, da obstaja pomembna povezava med stopnjo izobrazbe, starostjo ob poroki ter rojstvom prvega otroka, pri čemer je višja stopnja izobrazbe anketirancev povezana s kasnejšim starševstvom. Ugotovljena je tudi tesna povezava med stopnjo izobrazbe, urejenostjo bivališča in načrtovanjem družine s pomočjo kontracepcije.

Stališče anketiranih oseb do zgodnjih porok se izkaže kot deljeno. Polovica anketiranih oseb je naklonjena zvezam in spolnim odnosom med 14.-15. letom, druga polovica anketirancev pa je zagledala polnoletnost kot najbolj primeren čas za ustvarjanje skupnega življenja. 

Financerji