Karin Barborič » Že v drugem razredu osnovne šole sem vedela, da bom postala slaščičarka«
Karin Barborič je dijakinja drugega letnika programa slaščičar na Grm Novo mesto-center biotehnike in turizma.
Karin, kako si se pa ti odločala za vpis na srednjo šolo, zakaj ravno program slaščičar?
Že ko sem bila majhna, sem veliko gledala po televiziji slaščičarja Buddy Valastra. Izdeloval je izjemne torte v veliko različnih oblikah, predvsem za slavne ljudi. Tudi sama sem že v tem času naredila svojo prvo torto. Uživala sem v izdelovanju in se odločila, da bom postala slaščičarka. Tako sem že v drugem razredu osnovne šole vedela, da bom postala slaščičarka. Program sem izbrala predvsem zato, ker lahko ustvarjam in pri tem uživam.
Kaj ti je v tem programu všeč?
Predvsem to, da iz različnih surovin naredim super sladico, lahko izdelam kreme za dekoracije, sodobno oblikujem in dekoriram npr. ornamente, monograme. Svoje znanje in spretnosti lahko dokazujemo pri praktičnih predmetih. Žal mi je samo to, da še nisem zasledila kakšnih tekmovanj, kjer bi se pomerila z vrstniki. Drugače pa se veliko sama učim. Največ inspiracij dobim ob gledanju določenih youtube video posnetkih (Yolanda Gampp). Tam vidim kako se oblikuje torta, seveda da čimbolj lepo izpade. Instagram mi nudi veliko informacij, podobno kot youtube, vendar v krajši in bolj slikoviti obliki. Veliko znanja pridobim tudi iz receptov od Nine Kastelic. Od nje se naučim kombinirati različne okuse in postopke izdelovanja. Moji idoli so Buddy Valastro, Yolanda Gumpp, Karim Merdjadi.
Kje si bila na praksi, kaj si se tam naučila?
Imela sem že tri tedne prakse v slaščičarni Cukrček v Novem mestu. Prakso imamo tudi v šoli, dvakrat tedensko. V slaščičarni Cukrček sem pridobila veliko uporabnega znanja. Ker sem bila na praksi sama, me je mentorica zelo veliko naučila. Zagledala sem celoten delovni proces.. Od naročila do izdaje torte. Skupaj sva čistili hladilnike, pripomočke, peči in vse ostalo, ker je čistoča najbolj pomembna. Pravilno me je naučila speči biskvit, izdelovati različne kreme. Pekli sva piškote. Všeč mi je bila, ker sledi trendom. Tam sem se tudi naučila, kako delati pod pritiskom, skratka kako narediti torto od začetka do konca, kako sprejemati naročila strank in se jim potem tudi zahvaliti. Čisto drugače kot v šoli, tam imamo za izdelavo sladice veliko časa, tudi sedem ur, malo prostora in veliko nas je.
Ali je pomembno, da slediš v slaščičarstvu trendom?
Če želiš biti dober slaščičar, moraš slediti novim trendom. Trendi se ves čas spreminjajo. Prihajajo nove sladice, jim slediš in ustvarjaš, včasih gre za nove okuse, včasih za drugačne postavitve in nove materiale. Povprečen slaščičar se na neki točki vstavi in izdeluje samo sladice, ki so mu znane.
Kaj najraje pečeš, katere so tvoje najljubše sladice?
Najraje izdelujem figure iz sladkorne mase. Pri tem pazim, da imam čist in urejen delovni prostor. Pripravim načrt za figurico, pripomočke in material in iz osnovnih likov oblikujem figure. Moje najljubše sladice so zato torte. Pri njih pridem najbolj do izraza, ker ustvarjam nove okuse krem, uporabljam različne tehnike napisov, in postavitev figuric na željeno temo. Doma pečem, kar mi srce poželi. Največkrat delam torte za rojstne dneve. Velikokrat poskušam nove sladice, si zadam nove izzive. Zadnji izziv sta bili dve torti, gozdni sadeži in ledena torta. Tema je bila panda.
Kako vidiš poklic slaščičarja?
V poklicu slaščičar ni vse tako rožnato, kot je na prvi pogled. Pridejo dnevi, ko moraš delati od jutra pa do poznega večera in pridejo dnevi, ko lahko sproščeno delaš. Delo je zelo raznoliko od pomivanja do mojega najljubšega dela dekoracije.
Katere lastnosti in znanja mora imeti dober slaščičar?
Slaščičar mora imeti veliko znanja o surovinah, živilih, kako z njimi ravnati, mora biti samokritičen, potrpežljiv, vztrajen, natančen, čim bolj sproščen, samozavesten. Če tega ni, torta ne bo dovolj dobra ali lepa. Dober slaščičar mora imeti dobre ročne spretnosti. Če pride stranka, ki ima alergijo na kakšno surovino, živilo, je potrebno vedeti kako bo to nadomestil. Če tega znanja, lahko izgubi stranke. Pa še občutek za lepo mora imet. Ja to je zelo pomembno, saj mora sladica lepo izgledat. Kot vemo, jemo z očmi.
Zakaj misliš, da je poklic slaščičar deficitaren poklic?
Poklic slaščičar je deficitaren, ker primanjkuje kadra. Slaščičarjev je malo, so iskani. Ljudje smo sladkosnedi, slaščičarn pa je malo in slaščičarji včasih težko dohajajo z naročili. Ljudje naročajo sladice ob različnih posebnih priložnostih: rojstni dnevi, krst, obhajilo, birma, poroka, obletnice, za praznike, posebne prireditve ali pa kar tako, ker imajo radi sladko.
Zakaj ljudje ne pečejo sami?
Včasih ne dobi vseh surovin ali ker nimajo časa, nekateri nimajo smisel za ustvarjanje.
Kako vidiš svojo karierno pot ? Kaj je tvoj cilj? Kje se vidiš?
Svojo karierno pot še nisem začrtala. Vem pa, da moram najprej končati tretji letnik slaščičarske šole, da postanem slaščičar. Obstaja možnost, da odidem v Ljubljano na Živilsko šolo. Po končani šoli pa imam željo, da se vpišem v Izoli na Fakulteto za vede o zdravju, smer prehransko svetovanje -dietetika. Manjka mi še veliko znanja, predvsem o vrednostih živil in njihovi uporabi. Upam, da mi bodo to znanje šole dale.
Intervju pripravila: Tea Sulič, marec 2020
