Mi beremo tudi v temi
To je misel Zlatka Cigiča, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, kjer smo se zbrali člani dveh bralnih krožkov. Članice RIC-ovega bralnega krožka smo vrnile februarski obisk bralnemu krožku slepih in slabovidnih, ki ga vodi ga. Muc iz Knjižnice Mirana Jarca. Obiskale smo njihov sedež v Irči vasi v Novem mestu, kjer se zbirajo in kujejo svoje zgodbe.
Predsednik društva slepih in slabovidnih Janez Kermc nas je pozdravil in predstavil bogato dejavnost društva, ki trenutno združuje 203 člane. Približno polovica je slepih, polovica pa slabovidnih. Zlatko je slepi član, ki se na društvo pripelje iz Metlike z vlakom in pot s postaje do društva zmore sam z belo palico.
Člani so zelo dejavni, saj so med njimi dobri športniki, pevci v skupini Mavrica, pisatelji, slikarji. Za vodenje ene izmed mnogih dejavnosti, ki se odvijajo na društvu in prijetno razpoloženje, pa skrbita Vincencija Skube in njen mož Egidij.
V društvenih prostorih je razstavljenih veliko slik, mi smo bili posebno pozorni na slike Rezke Arnuš in Tinke Šetine. Koliko svetlobe in barv je na njunih slikah! Obe sta razstavljali že na mnogih razstavah. Gospa Arnuš je prejela že 30 nagrad in priznanj, tudi na mednarodnih razstavah je dobila prvo nagrado med slabovidnimi v tujini. Za slikanje jih je navdušil pokojni slikar Stojan Rutar iz Kopra, mentor pa je Jože Kumer, ki ju najbolj razume in dobro usmerja.
Srečanje bralcev pa ne gre brez knjige. Tinkina knjiga Rdeče vrtnice je vse navdušila, ker je odsev avtorice. Odprtega srca in dobre volje je svoje življenje opisala v svoji avtobiografiji in jo opremila s fotografijami. Namenila jo je svojim otrokom in sorodnikom, zdaj pa jo beremo vsi in se veselimo, da jo poznamo - knjigo in Tinko. Na Dolenjsko v Gotno vas je prinesla veselo primorsko srce, pridobljeno širino. Sprejemanje vsega, kar človeka dela bogatega in srečnega, pa je pridobila med vojno kot izgnanka v Vojvodini. Kjer je živela, je pustila sledi v okolju in ljudeh kot medicinska sestra, učiteljica in sedaj upokojenka, ki ni čisto upokojena. Čeprav ima le še 5 odstotkov vida, ta ostanek zelo dobro uporablja. Zna prisluhniti ljudem, jih razveseliti ter odseva svetlobo in dobroto srečnega človeka.
V njihovo lepo opremljeno in s toploto ljudi prežeto društvo se bomo še vrnile in z njimi tudi v svetlobi spoznavale knjige, ki človeka bogatijo, če jih bereš z odprtimi očmi in srcem.
To so stare preverjene poti, ki kažejo smeri!
Zapisala Lizika Vardijan, animatorka RIC-ovega krožka Beremo skupaj.
