Motivacija na delovnem mestu

16.11.2017

Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Beseda motivacija torej pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo.

motivacija na delovnem mestu

Delovna motivacija pomaga zaposlenim, da uresničujejo tako lastne kot tudi skupne organizacijske cilje. Če hočemo spoznati, kako motivirati zaposlene, moramo razumeti, kaj ljudi žene, in jih spodbujati k dobremu delu. To nam uspe z razumevanjem potreb posameznikov in ustvarjanjem priložnosti za delo. Motiviran delavec je pomemben za vsako organizacijo, še posebno kadar je konkurenca zelo močna. Na motivacijo na delovnem mestu vplivajo mnogi dejavniki, med katerimi lahko izpostavimo nekaj najbolj pogostih:

Koristnost dela

Delavec je običajno zavzet za svoje delo le, če vidi, da njegov proizvod komu koristi, če odkrije, da je njegovo delo pomembno.

Poznavanje cilja

Zelo pogosto se dogaja, da delavec, ki ne vidi cilja svojega dela ali pa je ta zelo oddaljen, zgublja voljo do dela. To se kaže predvsem v manjši storilnosti. Cilj njegovemu delu naj bo bližji, jasno in konkretno opredeljen.

Poznavanje rezultatov svojega dela

Znano je dejstvo, da zavzetost za delo hitro in vztrajno raste, če so delavci obveščeni o tem, kaj so s svojim delom prispevali oziroma ali so sploh dosegli cilj, ki jim je bil postavljen.

Delovne razmere

Slabe fizikalne delovne razmere lahko imajo negativen učinek na zavzetost delavcev za delo. Mnogi eksperimenti pa so pokazali, da imajo slabi medsebojni odnosi ali socialne delovne razmere še slabšega.

Pohvala in graja

Eksperimenti so dokazali, da tako pohvala kot tudi graja navadno pozitivno učinkujeta na posameznikovo dejavnost, vendar je učinek graje manjši. To načelo pa ne velja pri vseh vrstah aktivnosti in vseh posameznikih.

Navodila za delo

Ustrezno reagiranje delavca lahko največkrat dosežemo že z jasnimi navodili za delo. Seveda mora pri tem vodja sam natančno vedeti, kaj od delavca hoče, in mu mora to tudi nedvoumno sporočiti.

Tekmovanje

Rezultati raziskav so pokazali, da ima tekmovanje s samim seboj izredno velike učinke. Še posebno so ti učinki veliki, če človek tekmuje z namenom, da določene cilje preseže. Pri tem se ne utegne prepirati s sosedom, poleg tega pa ne potrebuje priznanj drugih ljudi. Tudi tekmovanje z drugimi ima lahko velike učinke na motivacijo, če so le tekmovalci dovolj enakih zmožnosti. Nasprotno pa se je izkazalo, da storilnost nikakor ne raste, če tekmovalec nima resnega tekmeca ali če so posledice zmage neobčutne.

Sodelovanje

Sodelovanje pri delu se je pokazalo za izredno dober mehanizem, s pomočjo katerega je mogoče dvigniti storilnost celih skupin ljudi, in ne enega samega človeka. Brez tega načela skupinsko delo ne bi imelo smisla.

Ustvarjanje problemov

Strokovnjaki so ugotovili, da je problem stanje, ki po svoji naravi sili človeka v akcijo. Probleme naj bi ustvarjali z vprašanji, ne z ukazi. Tako naj bi vodja, ki uporablja ta mehanizem, svoje delavce vedno nagovoril z vprašanjem, kako bi se dalo kaj napraviti, ne z ukazom, kako naj kaj naredijo. Pri tem načinu motiviranja ljudi pa bi vodje morali strogo paziti, da bi delali prave probleme, torej tiste, katerih rešitev je resnično potrebna.

 

Viri:

Pavšek, U. (2010): Motivacija na delovnem mestu

Bergant, K. (2011): Motivacija za delo