Pohod na Gradec
V soboto, 17. 6. 2017, je Domoznansko društvo Šmarjeta v počastitev občinskega praznika pripravilo tradicionalni pohod po poti naravne in kulturne dediščine. Na prostoru pred občino nas je pozdravila županja mag. Bernardka Krnc.
Tokrat smo se napotili na Gradec pod Veliko Strmico. Na kraju samem nas je počakal magister Uroš Bavec in nam v zanimivem pogovoru z udeleženci pohoda prikazal zgodovinske dogodke v pozni antiki, ki so se dogajali v naših krajih v 5. in 6. stoletju. Na Gradcu je bila takrat rimska vojaška utrdba. Naselje je bilo na strmem okljuku Radulje, s treh strani naravno zavarovano pred morebitnimi napadalci. Na severnem delu je bil utrjen obrambni zid. Velikost utrdbe je bila 95 x 45 m. Tik za obzidjem so še lepo vidni temelji krščanske bazilike, ostale zgradbe pa so bile na terasah okrog cerkve. Na tem kraju so arheologi našli Zenonov novec, bronasto fibulo, obesek v obliki križa, obroček in več vojaške opreme.
Po zanimivem srečanju z arheologom smo nadaljevali pot po gozdnem kolovozu v Hom, kjer je ob strugi Radulje obnovljen mlin in prijeten kotiček za počitek. Posedli smo za mizo, Stane in Milan iz šmarješkega gostišča Pri dediju sta nam postregla okusen topel obrok. Peter Selak, nas je v imenu Vinogradniškega društva Šmarjeta, počastil z najboljšo salamo in cvičkom. Končno je piko na i postavila še Milena, ki je bila zadnji novorojenček v tem znanem Golobovem mlinu. Nepozabni nam bodo ostali zanimivi dogodki, ki so jih preživeli zadnji stalni prebivalci v 19. in 20. stoletju v Homu. Tako lepo je bilo, da bi pohodniki še kar ostali z gostitelji. Toda čakal nas je še zadnji del poti. Ob strugi Radulje smo nadaljevali pot v sotesko pod razvalinami kleveškega gradu. Presenetila nas je suha struga, Radulja je namreč že pred dnevi zaradi suše izginila v špranjah kraškega sveta nad nekdanjim jezom. V strugi se spet pojavi ob vhodu v spodnjo Kleveško jamo pri grajskem mlinu. Ob Klevevški toplici, v prijetni senci mogočne lipe, smo poslušali zgodovino graščakov in spoznali naravne znamenitosti Klevevža.
Čakal nas je še prijeten sprehod po uglajenem kolovozu nekdanjih grajskih kostanjevih gozdov. Končno smo se poslovili z obljubo, da se ob letu osorej spet srečamo.
Jože Perše
