S samooskrbo do trajnostno pridelane hrane in boljšega okolja

Študijski krožek "S samooskrbo do trajnostno pridelane hrane in boljšega okolja" je bil namenjen vsem, ki so želeli izvedeti več o trajnostni pridelavi hrane in kako lahko s samooskrbo prispevajo k čisti naravi. Udeleženci so spoznavali osnovne korake za uspešno vzpostavitev lastnega vrtička ali sadovnjaka, ki zagotavljata zdravo hrano in raziskovali, kako lahko s samooskrbo izboljšajo svojo telesno aktivnost ter zmanjšajo stres, kar pozitivno vpliva na njihovo počutje. Pridobivali so  nova znanja o trajnostni rabi naravnih virov (vode, tal, vremenskih pojavov,…) in trajnostnem kmetovanju ter razmišljali o tem, kako lahko s samooskrbo prispevajo k boljšemu okolju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Raziskovali so tudi različne načine samooskrbe, ki omogočajo pridelavo kakovostne hrano brez škodljivih kemičnih dodatkov.

Udeleženci so med seboj izmenjevali dobre prakse, izkušnje in nasvete za uspešno gojenje različnih vrst zelenjave, sadja in zelišč brez uporabe kemikalij, ki so jih s širšo javnostjo delili v obliki mini vrtnarskih nasvetov:

• Jagode

“Jagodam ne dovolim razmnoževanja z viticami. S tem ohranim matično jagodo močnejšo in bolj rodno. Z viticami izgublja moč za množenje, namesto, da bi
rodila. Šele ko vidim, da gre matična h kraju, ji dovolim vitice.”

• Travna zastirka

“Pokošeno svežo travo vedno uporabim za zastirko... Tako se izognem nenehnemu vzdrževanju plevela, hkrati pa zastirka služi kot gnojilo in zadrževanje vlage v tleh.”

• Pepel kot gnojilo

“V zimskem času domači lesni pepel občasno potresem po zasneženem vrtu, kajti lesni pepel je dobro gnojilo.”

• Kalčki

“Pozimi nadomestim svežo zelenjavo s kalčki. Preprosto v steklene kozarce nasujem semena pšenice, ječmena, ajde, stročnic, brokolija, lucerne, kreše, redkvice... in pustim, da skali... Dobim obilje vitaminov in mineralov!”

• Korenje in čebula

“Med čebulo vedno sejem korenček, zaradi zaščite pred škodljivci. Ti dve rastlini živita v sinergiji.”

• Zalistniki 

“Pri papriki in paradižniku potrgam zalistnike vsaj v treh krogih, ker se rastlina tako osredotoči na postopno dozorevanje ploda. Ne dela npr. 20 paprik naenkrat temveč 3 do 4. S tem jo razbremenim in so tudi produkti večji.”

• Zelišča

“Spomladi in poleti pri zeliščih pobiram cvetove, saj je takrat vsa energija usmerjena v cvet, kar pomeni, da je v cvetu v tistem času tudi največ zdravilnih učinkovin. Korenine zelišč pa shranjujem v jeseni, saj se energija pri rastlini šele v jeseni ponovno usmeri v korenine.”

• Setveni koledar

“Pri načrtovanju zasajanja vrta vedno upoštevam setveni koledar po Mariji Thun. Izkazalo se je, da je pridelek veliko boljši, če upoštevam dneve za korenino, list in cvet pri sejanju, sajenju in negi rastlin.”

• Kompostna zastirka

“Vrta nikoli ne štiham, ampak ga v jeseni ali spomladi prekrijem z 2 - 3 cm kompostne zastirke. To je način, pri katerem imam sama veliko manj dela, hkrati pa ohranjam koristne žive organizme v zemlji in se mi rodovitnost tal s tem povečuje. Pa še koreninic plevela ne razsekam in se plevel na vrtu ne množi.”

• Zalivanje paprik in paradižnikov

“Rastlinam, kot so paradižniki in paprika, v sušnem obdobju pri steblu v zemljo vložim plastenko z vodo, da se rastlina napije vode. Vzame samo toliko kot rabi in v plastenki zdrži voda tudi nekaj dni.”

 

Zanimalo jih je tudi, kako lahko z lastnimi pridelki pripravijo zdrave in okusne obroke, ki zagotavljajo dovolj hranil za telo. Pridobili pa so nova znanja o trajnostni rabi naravnih virov in skrbi za okolje ter se naučili, kako lahko s svojimi dejanji prispevajo k boljši prihodnosti zase in za prihajajoče generacije.

 

Krožek je zajemal delavnice; izmenjavo izkušenj in dobrih praks; predavanja strokovnjakov s področja agronomije, permakulture, trajnosti.