S slabovidnimi in slepimi tudi mi vidimo bolje in več

14.2.2017

To spoznamo ob vsakem srečanju s člani bralnega krožka slabovidnih in slepih, ki ga vodi gospa Irena Muc iz Študijske knjižnice. Tudi letos smo skupaj prebirali in recitirali pesmi po svojem izboru v prvem februarskem torku:od ljudskih pesmi, Prešerna, Kajuha, Župančiča, Gregorčiča do Lainščka, Lily Novi, Menarta, Barbare Simonitti, Marije Lukas, Rezke Povše, Nerude, Verlaina, Shakespeara,…Poslušali smo pesmi v francoskem in hrvaškem jeziku. Bilo je čarobno, saj smo izbrali najlepše in jih podarili drug drugemu. Bela palica Janka Plesca, prebrana v Braillovi pisavi , se nas je dotaknila. Prebral nam jo je slepi Zlatko Cigič, ki se je pripeljal iz Metlike z vlakom na naše srečanje. Njegova bela palica ga res vodi in mu je prijateljica. Zaupa ji. Naše srce z rokami riše pa je recitirala Tinka Šetina, ki tudi riše in razstavlja svoje slike. Spoznali smo različne pripomočke za branje, ko za branje ne bo moči ali oči. Veselimo se ogleda knjižnice fonoteke s takimi pripomočki, ki bo predstavljena v Ljubljani. Veselimo se tudi njim namenjene predstavitve Trdinovega pohoda v knjižnici, kamor so nas povabili. Tako delimo znanje in izkušnje. Knjige pa ostajajo naša vez s svetom in preteklostjo. S knjigami lahko potujemo in spoznavamo, čutimo, se veselimo ali žalostimo. Z njimi nisi nikoli sam, saj te vedno čaka na polici, da v varnem zavetju na toplem uživaš. To pa kasneje lahko deliš z drugimi. Vzemite si čas vsaj za pesmi. Kratke so in veliko povedo.

Zapisala Lizika Vardijan,animatorka krožka Beremo skupaj

Fotografije: Jožica Rogina,članica krožka Beremo skupaj

 

Galerija