Spet smo potovali sede - na Tajsko in v Malezijo

7.3.2017

Zadnje četrtkovo dopoldne smo člani Univerze za starejše v Novem mestu spet  sede potovali. Kar za cel avtobus nas je bilo - 53 radovednih. Potnica g. Andreja Stankovič, keramičarka in čebelarka, je z nami delila svoje spoznavanje omenjenih dežel. Že v uvodu nas je opozorila, da je njen pogled poti malo naravnan po njeni dejavnosti - keramiki in čebelarstvu. Pot je bila darilo za obletnico poroke, a je postala medeni mesec. Tako dolgo sta bila na poti z možem, ki je že veliko potoval kot študent. Ona pa se je za  pot odločila šele sedaj.

Potovala sta kot študenta z nahrbtniki brez agencije. To je bil čas kitajskega novega leta, zato je bilo povsod okrašeno in praznično. V deželi, ki živi od turizma, je bilo vse lahko, saj so prebivalci dobro poskrbeli za njuno dobro počutje. Prevzela ju je urejenost in arhitektura v mestih. Povsod veliko zelenja in vode. Hibiskus je njihova nacionalna roža in je tudi na kovancu. Videla sta največje mošeje, akvarij, park metuljev in ptic, rezervat za slone, tigre, kače. V Bangkoku sta videla najdaljšega 80 metrskega zlatega Buda in največjo tržnico. Ker v deželi kuhajo doma le konec tedna, je ponudba jedi bogata. Posebno veliko je bilo sadja, tega sta spoznala veliko. Posebno navdušujoča je bila kuharska delavnica. Kot čebelarka pa je spoznala veliko vrst medu in različne čebele.

Potovala sta z letalom, motorji, trajekti in njihovimi prilagojenimi zračnimi avtomobili. Obiskala  sta veliko otokov, prespala v hotelih, bungalovih in se kopala v toplem morju februarja. Spoznala sta tajsko masažo in se rešila bolečin. Verjetno bosta še obiskala te dežele, saj se navdušenje še ni poleglo. Pri pripravi tega predavanja pa sta potovala še enkrat. Za poslušalce je bila ta pot kot darilo. Naše obletnice porok so višje in morda tudi zato ne potujemo več tako daleč. Hvaležni smo se zahvalili za prijetno »potovanje« in ji zaželeli srečne poti.

»Potovanje nas naredi skromne, vidimo namreč, kako majhen del sveta  zasedamo!«Gustav Flaubert

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše

Galerija