Študijski krožek Potepanja po … po Machovi poti

17.1.2017

Jutro se je zbudilo v oblačnosti, z nizkimi temperaturami in rahlem sneženju. Kljub vsemu sem se odločila, da izpeljem pohod po Machovi poti, kateri je bil v planu za ta dan. Ob dogovorjeni uri sva z možem čakala, ali se bo kdo odzval predvidenemu pohodu. Čakanje ni bilo zastonj. Odzvalo se je kar 10 pohodnic, ki se niso ustrašile sneženja, nizkih temperatur in turobnosti jutra.

Startale smo iz parkirišča Štefan z željo, da se naužijemo bele pokrajine, svežega zraka, meandrov Slatenskega potoka in vse kar nam je ta dan ponujal. Korak je bil lahkoten in brez zdrsov. Po sveže zapadlem snegu je korak drsel po uhojeni poti, ki nas je vodila z markacijami metulja Jamamaja. Med potjo smo osvežili znanje že znanih pomembnosti na tej poti. Ugotavljale smo, kaj vse je novega od zadnjega pohoda.

Na osrednji postojanki Veliki studenec smo naredile kratek postanek za razkuženje grla in sladek prigrizek. Ogledale smo si predvsem jaslice in novoletno smrekico z izvirnimi keramičnimi okraski, ki so jih lastnoročno naredili prostovoljci krajevne skupnosti Mali Slatnik. Ob vsem tem pa znova ugotavljale, kaj vse je novega.

Naš korak smo nadaljevale proti zakletemu orehu mimo nekdanje Machove graščine od katere je ostalo le gospodarsko poslopje, ki ga sedanji lastnik s skrbno roko in občutkom za dediščino obnavlja v prvotno stanje.

Žal nas med potjo zmoti na pol porušen kozolec-toplar, ki je bil še nedavno ponos lastniku, sedaj pa kazi to spokojno dolino pod vasjo. Na poti proti Križam pa še stojijo kozolci, ki so v ponos naši krajni in značilni le za našo domovino, ter nezgrešljivi del slovenske etnološke dediščine.

Nad vasjo Veliki Slatnik smo upočasnile korak za razglede, saj je že sonce sramežljivo pošiljalo žarke na to dolino. Sledil je še spust proti našemu cilju, mimo Škratove lekarne, velikega škratovega ušesa, palčkovega gradu do vasi Mali Slatnik. Pohod smo zaključili v gostilni Štefan, kje smo se pogreli ob »kuhančku« z željo, da se redno udeležujemo pohodov, ki so pred nami.

Vsa pohvala gre predsedniku društva Machove dediščine pod Gorjanci z ekipo, ki ne gleda na svoje ekonomske koristi, ter neumorno, složno in predano skrbi, da se dediščina ohrani in poskrbi za prepoznavnost Slatenske doline in njene okolice.

Vodenje, beseda in slika Anica Mušič, članica RIC-a

Galerija