Študijski obisk v Krakowu v okviru projekta LDV – VETPRO, Sharing and Learning
Od 25. do 30. maja 2014 so tri sodelavke RIC-a in zunanja sodelavka iz Osnovne šole Bršljin udeležile študijskega obiska v Krakowu v okviru projekta LDV – VETPRO, Sharing and Learning. Organizacija gostiteljica je bila The Union of Associations Multikultura, ki je sicer tudi partner v projektu e-Roma Resurce, ki ga vodi RIC Novo mesto.
Namen študijskega obiska je bil spoznavanje dobrih praks s področja romske tematike, še posebej spoznavanje področja integracije in vključevanja Romov širšo družbo. Poleg tega smo imeli v okviru študijskega obiska priložnost opraviti daljše delovno srečanje s predstavniki organizacije gostiteljice Multikultura o izpeljavi, poteku in izvedbi rezultata projekta e-RR tj. platforme, ki bo namenjena predstavitvi dobrih praks, politik, gradiv, projektov … s področja vključevanja Romov v različne sfere družbenega življenja v Evropi.
Krakow je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva, leži ob reki Visli. Včasih je bilo glavno mesto Poljske, še danes pa velja za kulturno prestolnico Poljske. Po uradnih podatkih v Krakowu živi okoli 2500 Romov, na Poljskem pa živi 6500 Romov.. Predstavniki Ministrstva za socialne zadeve ter Oddelka za kulturo na občini Krakow, ki so zadolženi za sodelovanje ter izvajanje programov za manjšine, pa so izpostavili problem realnih podatkov o številu Romov, saj naj bi po ocenah na Poljskem živelo od 17.000 – 35.000 Romov. Največjo skupino Romov predstavlja t. i. Bergitka Roma, to so najrevnejši in najmanj izobraženi Romi, ki živijo v skromnih pogojih zunaj večjih naselji in za katere so programi integracije težko izvedljivi. Veliko Romov živi v mestih in so zelo dobro integrirani, saj so jih oblasti po drugi svetovni vojni iz naselij razselile po zgoščenih blokovskih naseljih, ki so bili namenjeni prebivanju delavcev, ki so po vojni gradili tovarne ter bili kasneje v njih tudi zaposleni. Ogled enega izmed takih naselij – Nova Huta, je vključeval tudi študijski obisk.
Poleg že omenjenih organizacij in naselja smo obiskale še Zvezo Romov mesta Krakow, Dnevni center za šoloobvezne romske otroke v naselju Nova Huta, Zvezo Romov Poljske, Romski muzej, ki deluje pod okriljem omenjene zveze. Zveza Romov Poljske ima sedež v mestu Auschwitz , tako da smo si ogledale tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz -Birkenau, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno ubitih tudi 23.000 Romov. Predstavitvi življenja Romov v taborišču in njihovega uničenja v času 2. svetovne vojne je namenjen tudi poseben prostor znotraj taborišča.
Zaradi že omenjenega preseljevanja Romov v strnjena blokovska naselja smo na našem študijskem obisku spoznavale drugačno romsko »zgodbo«, kot smo jo navajeni v našem okolju. V Krakowu živijo razmeroma dobro, večina so zaposleni ter obiskujejo šole ter so aktivni v vseh sferah družbenega življenja. V okviru Nacionalnega programa za Rome je bil na Univerzi v Krakowu, ki smo jo tudi obiskale v okviru obiska, vzpostavljen tudi poseben študijski program romanologija. Poleg sistematičnega nacionalnega in lokalnega pristopa k reševanju romske problematike so nam bila še posebno zanimiva gradiva, ki spodbujajo Rome v izobraževanje in aktivno državljanstvo, s primeri predstavljanja uspešnih Romov, ki živijo na Poljskem ter po celem svetu. Nacionalni program za Rome vključuje tudi delo z Neromi, saj v zadnjem času zaznavajo, da med Romi in Neromi prihaja do konfliktov. Predstavili so nam projekt, v katerem so sodelovale različne etnične skupine v Krakowu. V enotedenskih delavnicah so sodelovali starši in otroci romske, nemške, židovske in poljske etnične skupine. Z rezultati delavnic so bili zadovoljni, saj so se v delavnicah udeleženci zbližali in medsebojno spoznavali, kar je pogoj za učinkovito medsebojno nadaljnje sodelovanje.
Če primerjamo življenje Romov na Poljskem in v Sloveniji, je bistvena razlika v tem, da imajo Romi na Poljskem zagotovljene osnovne življenjske potrebe oz. temelje, ki so potrebni za uspešno integracijo v družbene sfere. To so predvsem rešene bivanjske razmere – nastanjeni so v blokovskih naseljih, imajo zaposlitev in prejemajo nizko socialno pomoč ali pa sploh ne. Poleg tega se v večjem številu izobražujejo, in sicer na vseh stopnjah: osnovna šola, srednja šola in univerza.
 |
|
