V Gorski kotar z Alenko Veber

18.1.2016

Z novim letom v nove dogodivščine, predavanja in programe v Univerzi za starejše na RIC-u. Po dobrih počitnicah spet skrbimo, da nam možgani ne zakrnijo. Kar šest novih je v tem času in veselimo se vsak po svoji izbiri. Ta četrtek smo spet potovali kar iz učilnice. Gospo Alenko Veber smo pričakovali  z veseljem, saj nas vedno razveseli s svojevrstnim znanjem in izbranimi kraji in značilnostmi. V vsakem kraju, človeku, podatku najde izjemnosti in sporočila preteklosti. Šele ob njej vedno znova začutimo, da je preteklost res del nas in bi brez nje ne bili to, kar smo. Čeprav kot Slovenka občuduje naše gore in so ji lepe, so jo prevzeli kraji in gore Gorskega kotarja. Niso visoke kot naš Triglav, a so zanimive in skrivnostne, tak je Snežnik in Risnjak, njihov narodni park. Začeli smo s Prezidom in spoznali najvišje ležeče kraško polje, ki je podaljšek njenega Babnega Polja in predmestje Gorskega kotarja. Videli smo Mali Log, rojstni kraj Petra Klepca, ki na temeljih svoje rojstne hiše stoji ogromen in na ramah drži velik kos lesa. Pravi orjak! Naš Klepec v Osilnici je bolj skromen, pa vendar ju druži ista zgodbe in sporočilo: S poštenostjo, pridnostjo in močjo premagati vse in dokazati, da se to da. Mnoga imena krajev so bila za večino nova: Sokoli, Guslica, Prezid, Hrvati… Videli smo izvir reke Kolpe in Zeleni vir. Ob njem nam je postalo tesno, ker je globoko na dnu, skoraj v peklu. Med zelenjem se dvigajo bele pečine in izzivajo planince, da jih osvojijo. Take so Samarske in Bele stene. Med nami - poslušalci pa so stari planinci marsikateri kraj spoznali že v živo pred dvajsetimi leti. Sedaj so podoživeli svoje vzpone in odkrivanje  takrat  še malo poznane skrivnosti Gorskega kotarja.

Kar težko smo se poslovili od odlične predavateljice in poznavalke nenavadnih krajev. Veselimo se novih srečanj z njo, saj nam vedno izkoplje kak zaklad, ki ga na novo odkrije in z nami podeli.

Zapisala: Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše