Avstralija - neznana južna dežela

Ta prvi junijski četrtek smo v Univerzi za starejše spet »potovali.« Tokrat je svojo izkušnjo v Avstraliji delila z nami Marija Jaklič, članica naše Univerze za starejše. V Avstraliji so našli svoj novi dom številni priseljenci, ki so iskali novo domovino. Tja so Angleži preselili tudi svoje kaznjence, ko so izgubili svoje kolonije. Domorodne Aboridžine pa so umaknili v geta in so sedaj turistična posebnost. Naša sošolka in mož nista potovala s turistično agencijo. Šla sta na poroko njene sestrične in obiskat teto. Ta se je kot mnogi Belokranjci pred 53 leti preselila čez lužo in upala, da bo tam srečna. Lepa ljubezenska zgodba je tudi nam poslušalcem bila zanimiva kot okvir za spoznanje Avstralije. Poleg zanimivih poročnih obredov in spoznavanje njenih sorodnikov, velikim posestvom z živino in sadjem sta doživela tudi veliko gostoljubja in obiskov mnogih Slovencev, ki jih je zanimalo, kako živimo sedaj. Njihove predstave o naši domovini so slike preteklosti, zaostalosti in revščine. Ker je bilo to kmalu po osvoboditvi, sta pojasnjevala tudi, kako se imamo sedaj in popravljala slabo mnenje o nas.

S svojimi sorodniki pa sta spoznala tudi zgodovinski muzej-razstavljeno staro avstralsko mesto, živalski vrt, Filipov otok s pingvini, osamelce, ki predstavljajo 12 apostolov, parlament-mogočno zgradbo, kjer je le 18o poslancev. Lahko so bili tudi del publike v parlamentu.

Prav zaradi boljše povezanosti je domovina tudi za njih bližnja in stiki s sorodniki pogosti. Verjetno pa kljub dobremu življenju v njih še vedno živijo domači travniki, hiše in ljudje, s katerimi so delili svojo mladost. Tujina nikoli ne postane domača vas, kjer je ostala mladost in otroštvo.

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše.

© 2020

 | RIC Novo mesto | Kazalo strani | Pogoji uporabe | Domov

produkcija: T-media