Kako čas beži – zaključek programov UŽU MI in UŽU IP
Še ne dolgo nazaj, natančno v začetku oktobra, smo z zadržkom in v pričakovanju neznanega zrli v obraze naših sosedov, ostalih neznancev in učiteljic v predavalnici. Vprašali smo se: ali bomo uspešni, bomo zmogli, kaj pa če …
Danes, po slabih treh mesecih, pa na glas razmišljamo: zakaj čas tako hiti in beži? / Škoda, da smo program že zaključili / A se bomo še kaj srečali?/ Lahko bi se organizirali …
Res je, tudi tokrat smo udeleženci programa in učiteljice izvajalke ocenili, da smo bili v naših programih uspešni. Ob vseh aktivnostih, zanimivih delavnicah in izpeljanih projektih se počutimo dobro in zadovoljno. Osvojili smo veliko dodatnega znanja ter veščine, ki jih potrebujemo tako za iskanje zaposlitve kot tudi za kakovost življenja v vsakdanu. Skupaj smo ugotovili, da nismo nikoli »prestari«, »utrujeni« ali »naveličani« za vseživljenjsko učenje in da take programe, ki nas spodbujajo in »rinejo« naprej, potrebujemo.
V vsakem 120-urnem programu se je učilo in družilo po 15 udeležencev.
In še ena zanimivost: Ob koncu programov sta se obe skupini spoznali ter si izmenjali izkušnje in se skupaj nasmejali našim dogodivščinam ob učenju.
No, pa nasvidenje.
Udeleženci in učiteljice programov UŽU MI in UŽU IP