Kdaj nas bo srečala pamet?
To je vprašanje za vse, ki že trideset let iščemo pamet za vse, da bi v naši novi domovini lahko živeli v slogi in miru. Tudi v blagostanju, brez revščine in prepirov. Da je za sožitje potreben topel dom in je na ogenj treba polagati, ga krepiti ne gasiti. To Četrtkovo srečanje Univerze za starejše na RIC-u v Novem mestu smo spoznavali naše rečenice - kamor spadajo pregovori, rekla in prilike. To so stare modrosti, v katerih so skrite modrosti generacij pred nami. Pravi pomen se je izgubil tudi zato, ker smo izgubili stik z življenjem, vrednotami in sporočili preteklosti. Veliko teh sporočil se skriva v grških mitih, ko so božanstva imela veliko moč, zato so se ravnali po njihovih zapovedih. V Svetem pismu pa je veliko prilik. Mi jih še poznamo, za mlade so nerazumljivi. Z njimi namreč komentiramo dogodke, dajemo opombe in nasvete, ker so strnjena sporočila preteklosti. Njihov izvor in pravi pomen nam je razložila naša sošolka Neži But. Ko je pred 20-imi leti kot prostovoljka vodila skupino stanovalcev v Domu, so bili njeni poslušalci naših let. Sedaj je tudi njej čas izmeril svoje in spet podaja svoje znanje starejšim na RIC-u. Mi sedaj lahko razumemo, kako pomembno delo je opravljala, ko je vsak torek za svojo skupino pripravljala primerne teme in jih s sladico tudi pogostila. Tako je v njenih zapisih veliko zanimivih tem, ki jih rada deli z nami. Hvaležni smo zanje.
Ugotavljamo, da so nas pregovori kar dobro zaznamovali, saj so bili vodilo v naših življenjih. Vsakemu se je vrezal v spomin tak, ki je najbolj odražal njegov način odraščanja. Izmenjali smo si jih in ugotavljali, da njihovo sporočilo pogosto odraža tudi naše vedenje. Kako naj sita vrana verjame lačni? So vse besede bob ob steno? Za prepir sta potrebna dva. Sloga silo obrani in da je v slogi tudi moč. Kaj pa vi navadno rečete svojim? Je molk res vedno zlato in se z molkom devetim odgovori? Odkrivajte skrivnosti teh sporočil in razmislite o sporočilih. Ohranite jih, saj pomenijo naš zaklad izkušenj in učenosti. V življenju so to naša vodila. Za sabo puščamo sledi. Jaz sem jo v tem zapisu o našem druženju na RIC-u.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto