Libanon
Naša Četrtkova srečanja Univerze za starejše RIC Novo mesto vsako leto obogati s svojimi potovanji doktor Franci Kokalj. To so najbolj obiskana srečanja, saj sami ne potujemo več. Po covidu so planirali pot v Libanon. Ta dežela se je 1953 osamosvojila, a v njej ni miru. Že prej so tu potekale križarske vojne, sedaj pa z begunci, priseljenci iz Izraela in Sirci iščejo nekakšen mir. Med iskanjem miru pa podirajo in uničujejo zgradbe in jih tudi obnavljajo.
Glavno mesto je Bejrut, gostoljuben kraj z nacionalnim muzejem. V njem so ohranjene mumije, zbirke kristalov in mineralov, zanimivosti za celodnevni ogled. Osemčlanska družba poišče vedno zanimive kraje, se o njih dobro pouči že doma. Tako so pripravljeni na vse poti, ki trajajo tudi 10 ur. Obiskali so dve jami, v eni so bili še klinopisi, v drugi pa pot s čolnom. Sicer pa pohodi med soteskami, čez prelaze v dolino žitnice Libanona. Domačini kmetujejo in pazijo na zemljo. Cedra je za njih sveto drevo, zato je tudi v zastavi. Z njo gradijo palače. Pogozdujejo z njo in ustvarjajo zaščitena območja. Posebno je pohvalil hrano z veliko zelenjave. Njegovi opisi poti so posebni, saj vse pripoveduje doživeto, brez zapisov in drugih pomagal. Le slike pokrajin in njegov glas in oči, ki vidijo posebne lepote v naravi in pristnih odnosih z ljudmi.
Ob njegovih poteh občudujemo njihovo zdržljivost, skromnost in veselje ob lepotah. Sami pa smo zadovoljni, da z njim delimo veselje o novih poteh. Sedaj se že mi pripravljamo na Nepal, kamor potujejo naslednjič. S ploskanjem se zahvalimo za njegovo pripravljenost deliti z nami te poti. Srečno na vseh poteh!
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.