Peš po Madžarski
Decembrsko Četrtkovo srečanje Univerze za starejše RIC Novo mesto smo s popotnico Klaro Avsenik Žagar spoznavali njene pešpoti, posebno pa pešpot po Madžarski. Zakaj peš? Najprej je prepešačila od Straže do Lendave, nato do Ajdovščine in do Damlja. Tako je nabrala veliko izkušenj za pripravo na pot. Svoje poti objavlja in njena sporočila so dosegla organizatorje poti. Švedsko podjetje opreme za pohodnike jo je povabilo na štiridnevno pešpot Vandortura po Madžarski. Racionalno pripravljena prtljaga je bila dovolj težka za celodnevni pohod. S pametnim telefonom je pripravila posnetke za celo pot.
V avgustu so to pot začeli. Zbrala se je pisana množica 120 pohodnikov starih od 10-80 let, 8 različnih narodnosti, med njimi 4 Slovenci. Njihove poti so vodile po gozdnih poteh, pred njimi je bil najvišji 682 visok vrh v pobočju hribovja Mecsek, blizu mesta Pecs. Zelo dobra in ekonomično organizirana pot se je začela po jutranjem srečanju in zajtrku. Nato so samostojno sledili označeni poti. Vmes so si na gorilnikih skuhali kosilo, se prijavili na izbrani točki in prenočili na izbranem prostoru pri skupni večerji. V tem času so se kopali v lastnem znoju, ker so bili dnevi zelo vroči. Nevihta jim je ohladila ozračje in premočila opremo. Na dan so prehodili po 20 km. Četrti dan so prehodili zadnji del, končali ob jezeru in se skopali v jezeru. Za vse je bilo to krasno doživetje, dobro organizirano, lepa pokrajina in tudi preizkušnja moči in zdržljivosti. Slovenci pa so že snovali take poti tudi po Sloveniji, ki je polna skritih lepot.
Srečanja s Klaro se vedno veselimo, ker prinaša veliko dobre energije. Korajžna in vesela prinaša tudi nam pogum in željo, tudi spomin na čas, ko smo si marsikaj upali in tvegali. Naj bodo vse naslednje poti po njeni meri! Želimo njej in sebi še veliko prijaznih srečanj.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.
