Slikarska razstava članov likovne sekcije KUD Dolenjske Toplice – Utrinki življenja
V Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto smo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje odprli razstavo z naslovom Utrinki življenja, na kateri razstavljajo člani likovne sekcije KUD Dolenjske Toplice: Rezka Arnuš, Vera Lukšič, Tadej Kramaršič in Sandi Bradač.
Likovna sekcija je do sedaj organizirala pet kiparskih kolonij, šest slikarskih ex-tempor, več slikarskih razstav v domači občini in izven ter več slikarskih delavnic.
Razstavljalce, katerih dela bodo na ogled do 20. decembra 2013, je predstavil njihov mentor akademski slikar in pedagog Jože Kumer, ki je med drugim povedal, da dela štirih amaterskih likovnih ustvarjalcev obsegajo motivno širše področje – krajino, tihožitja in figuraliko. Vsem je skupno, da to počno z veseljem do raziskovanja likovnega izražanja.
Najmlajši je Tadej Kramaršič. Na to področje je prestopil kar v domači kleparski delavnici, kjer je iz različnih vrst pločevine začel sestavljati slike po že izdelanih predlogah. Kumer je o njegovem delu povedal: »Ti materiali niso toliko barviti, zato sem ga spodbudil, da je uporabil različne načine patiniranja kovinske površine. Izdelal je nekaj teh mojstrovin, ker pa mu le-te niso nudile dovolj barvnega razpona, se je preusmeril na slikanje z akrilnimi barvami na platno. Začel je šele dobro slikati, kar se lepo začuti v njegovem primarnem ekspresivnem izražanju. Da pa tega pri njem ne bi pokril realističen pristop, s katerim bi zamrl njegov notranji izraz, mu svetujem raziskovanje na osnovi te danosti.«
Mentor je predstavil še Sandija Bradača: »Sandi Bradač slika toliko, kolikor mu omogoča hkratno ukvarjanje z družino, teatrom in tenisom. Predstavlja se z nekaj slikami krajinskih motivov. Slika drevje in gore, po fotografiji je prostorsko in barvno korektna. Uspešnejši je s sliko ulice istrskega mesta, kjer je prepričljivejši z analizo barvnih ploskev s soncem obsijanih sten starih hiš, s katerih je pometel vse nepotrebne detajle.«
Sodelovali sta tudi dve predstavnici: »Vera Lukšič deluje v dveh društvih – v Mavrici in v topliškem društvu. Ker izhajajo njeni začetki v raziskovanju sivin, kar pa onemogoča kromatičnejše izražanje, še išče pravo ravnovesje. To ji veliko pomeni, zato vztraja pri slikanju tako krajine kot figuralike in tihožitja. Čuti, da ploskovno nanešena barva živi močneje. Napreduje tudi v risbi.«
Zaključil je z Rezko Arnuš: »Predstavlja se tako s figuraliko kot tudi s krajino in tihožitjem. Tudi ona opušča nepomembne detajle, kar nadomešča z večjimi barvnimi ploskvami in izrazitejšo, debelejšo linijo, da se jo vidi. Vsa ta izrazna sredstva podreja svoji percepciji preteklosti, kot tudi občutkom z vidom otežene sedanjosti. Ker se ji vid hitro slabša, poskuša ujeti še zadnje ure in naslikati čim več. Nezmožnost videnja detajlov, tudi od blizu, se usmerja v upodabljanje tistega, kar čuti, po spominu iz preteklosti, predvsem iz mladosti.«
Na odprtju razstave nas je v svet prelepih zvokov popeljal Ambrož Abunar, ki obiskuje 4. razred kitare v Glasbeni šoli Marjana Kozine iz Novega mesta.
Videoposnetek iz otvoritve razstave je dostopen na povezavi >>