Šola uči, življenje izuči
Tako misli pater Karel Gržan, modrec današnjih dni. 7. oktobra smo začeli s šolo tudi mi – člani Univerze za starejše RIC Novo mesto. V tem času smo lahko že v septembru poslušali nekaj predavanj in se počasi ogrevali za učenje. Pomladi smo komaj dočakali, da začnemo z druženji. Tako smo s pohodi, bralnim krožkom in Z glasbo v lepši dan kar vztrajali. Zaščiteni z maskami smo manj peli in več poslušali. Vendar smo pripravili glasbeni program za uvodni del našega izobraževanja. Kronistka našega druženja z glasbo Nežka But je predstavila naše delo in pesmi. Pod natančno roko naše profesorice Cvetke Krampelj smo razveselili kar 46 članov. Glasba vedno razveseljuje poslušalce in tudi pevce, zato je za oboje dobra terapija.
Naša Anita Jakše, vodja Univerze za starejše, nam je že pripravila Ponudbo programov in organizirala srečanje v Gostišču Loka, kjer že leta začenjamo novo šolsko leto. Zaradi izolacije ni bila prisotna, smo pa mislili nanjo. Nas je pa direktor RIC-a Novo mesto Gregor Sepaher prijazno pozdravil in nam obljubil, da bodo naredili vse, čeprav za nas ni nobenih razpisanih programov. Tako je s starejšimi, tudi v šolstvu smo nepotrebni in odveč.
Pa vendar smo tudi letos potovali, ko nam je Klara Avsenik Žagar s potopisnim predavanjem predstavila Indijsko Himalajo. Tudi Indija ima več obrazov. Prvo je spoznavala leta 2011. Leto pred korono pa sta z možem za tri mesece spoznavala zasnežene dele. Ječmen in marelice so njihova raznolika prehrana. Slikovita je, kar je bilo videti na posnetkih. Naša popotnica verjetno še težje zdrži doma in komaj čaka na nove izzive. Želimo ji srečne poti in hvaležno čakamo na predstavitve. S svojo energijo nas kar oživi in razveseli. Dober cilj, hoja, druženje, glasba in branje nas ohranjajo in držijo na zemlji. Dovolite si živeti in uživati!
Vsaka kriza je za nekaj dobra. V tesnem ovoju strahu in jeze se bomo preobrazili iz zadremanosti v budnost, kot se izvije metulj iz ovoja gosenice. Taki bomo sledili svojim željam in veselju, da smo še tu in skrbimo zase. Naučili smo se veliko in vemo, da je vsak od nas genij v svoji podobi izvirnosti. Vsak nosi svoj koktail inteligence, če jo prepoznavamo. Lahko se čudimo, kaj vse nosimo v sebi in prav je, da to spoznamo drug v drugemu. Različnost nas bogati, čeprav težko sprejemamo drugačnost. »Iščimo človeško noto, da si spočije srce.« Take modrosti lahko spoznate, če berete knjige in poslušate pogovore s Karlom Gržanom. Motijo ga meje med ljudmi in pogreša spoštovanje in pretok sočutenja. Ne smemo izgubiti človeka v sebi in si dovoliti dograjevati znanje in izkušnje. Največja kvaliteta je dobro živeti in sobivati. Veliko izkušenj imamo in jih bomo delili med sabo. S spomini pa ohranjali mladost in poti do tega obdobja. Pred nami je veliko novega, zato se veselimo, da bomo svoj čas obogatili in ostali do smrti ŽIVI.
Magnifiko poje: »Sijaj mi sonce, sveti močneje, zaneti plamen in prižgi nam iskrice nazaj v oči.« Mi pa lahko pojemo z njim ali s sabo ali z drugimi in žarimo brez žare. Srečno in veselo v novo šolsko leto!
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto
Fotografije: Stane Gregorčič, član Univerze za starejše RIC Novo mesto
