Življenje v kombiju
Tak je bil naslov tega Četrtkovega srečanja Univerze za starejše RIC Novo mesto. S Klaro Avsenik Žagar se družimo že dolgo. Vedno nas razveseli s svojimi potovanji. Že njen prihod dvigne naše razpoloženje, ko preprosto z nasmehom deli svoje izkušnje. Na tem srečanju nas je nagradila s svojim možem Klemnom Žagarjem. Zanj smo zvedeli na prejšnjih predstavitvah njunih poti. Danes je bil njen partner-pomočnik pri predvajanju posnetkov in dopolnjeval je njune zgodbe. Pravi zgled timskega dela in sožitja mladih ljudi.
To pot sta iskala toploto in sonce v Italiji in Portugalski, Francijo pa sta samo prevozila. 8 mesecev sta s kombijem potovala in uživala. Nismo spoznavali Valencije, Rima, niti muzejev Francije, ne važnih in znamenitih krajev. Vse to je na internetu. Onadva pa sta nam pripovedovala o svojem potovanju s kombijem, psom in vsemi pastmi na poti. Brez znanja o kombiju sta se lotila dolge poti soncu naproti. Polna izzivov in nezgod je bila ta pot, a sta o njej pripovedovala vesela, navdušena. Vsaka težava je bila izziv in veselje, ko sta jo rešila. Na poti sta tudi delala in skrbela, da je denar pritekal na račun. Pametni telefon z aplikacijami in internet sta njuna orodja za iskanje poti.
To je bil pravi prikaz dveh svetov: starejši in mladi rod. Za nas bi bila taka pot polna nesigurnosti, strahov, jeze, očitkov, nerganja. Mladi pa res ne potrebujejo mostov čez vodo, naredijo obvoz ali preskok in se pri tem zabavajo. Ko smo se o tem pogovarjali ob kavi, smo ugotovili, da nam manjka le malo norosti, da bi se podali na take poti. Izkušnje nas le ovirajo in nam povzročajo težave. Onadva pa sta ugotovila, da sta se prav pri starejših popotnikih naučila veliko. Na poti sta srečala take avanturiste v avtodomih, ki so postali njihova potujoča hiša in vse poti odprte. V varnem zavetju znanega se starejši počutimo kar dobro. Z veseljem pa gledamo, kako korajžni so mladi. Navdušijo nas s svojo energijo, ki nam že uhaja. Prav zato smo veseli in hvaležni za to srečanje z veselim parom na poti. Ta doživetja sta delila z nami. Hvala zanje in veselo na naslednje poti!
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.