Bil je en lep večer
Tako bi ocenila naše četrtkovo srečanje, ki je bilo izjemoma zvečer. Literarni večer z našim sošolcem Franetom Umekom ob njegovi tretji pesniški zbirki je bila prijazna popotnica v praznične dni. Doslej smo lahko brali njegove pesmi v knjigah Odpri se in Tretji korak. Ta večer pa nam je predstavil pesmi iz nove knjige Utrinki mojega trenutka. O njem in o njegovem delu nam je spletla zgodbo lektorica in slavistka Ana Markelj. Glasbeno pa sta nas razvajali Katja Lipičnik s kitaro in Lea Brudar s flavto. O svojem otroštvu in odnosu do vsega nam pripovedujejo pesmi, a njegova ustna izpoved nam je obudila spomine tudi na našo mladost, ki je bila podobna in nas je dobro pripravila na življenje in oblikovala tak značaj. Le srečen človek lahko osrečuje druge, družina mu daje moč in navdih. Vrednote, ki smo jih spoznali mladi, nas še danes spremljajo, zato nam je pogosto hudo, ko jih je vedno manj opaziti, ker niso več cenjene. Franeta že dolgo poznamo, saj smo v tej naši Univerzi za starejše že dolgo kot sodelavci v različnih dejavnostih, poslušalci in učenci, sošolci. Ta večer smo ga spoznali kot pesnika, ki svoje čutenje preliva v verze že dolgo. Sedaj sodeluje v literarnem krožku Snovanja, kjer jih spremlja in ocenjuje Milan Markelj kot mentor. Življenje v tej dobi je lahko zelo bogato in ustvarjalno, če si dovoliš, da izživiš potlačene želje izraziti. Veselimo se vseh malih radosti, ki jih doživljamo ob razstavah slik, izdelkov, ob plesih in jezikovnih dosežkih naših sošolcev, saj nas to veseli in bogati. Prijetno presenečenje smo mu pripravili udeleženci programa Z glasbo v lepši dan in profesorica glasbe Cvetka Krampelj, ko smo mu zapeli tri pesmi in s petjem nadaljevali še ob kozarčku in dobrotah. Življenje je lepo, če si odprt za nova spoznanja in se srečuješ z ljudmi, ki enako čutimo in nas spomini oplajajo. Taka druženja nam polepšajo to obdobje, ki ni nujno težko in samotno.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše