Branje v gozdu
V okviru študijskega krožka Branje v naravi smo spodbujali skupinsko branje in branje v naravnem okolju, v gozdu. Skupinsko branje ima pozitivne učinke, je učinkovito orodje za razvoj bralnih veščin, spodbuja razpravo in kritično razmišljanje o vsebini, omogoča medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje z okoljem … In nenazadnje skupinsko branje prispeva k oblikovanju skupnosti bralcev, kjer se udeleženci redno srečujejo, da bi delili svoje bralne izkušnje in odkrivali nove knjige ali vsebine.
Študijski krožek je potekal v obliki desetih triurnih srečanj, ki smo jih izpeljali v bližnjem gozdu, stran od digitalnih naprav. Na vsakem srečanju smo brali drugo knjigo glede na interes in potrebe udeležencev. Po prebrani knjigi bomo skupaj razpravljali o vsebini knjige, si izmenjali izkušnje in pripravili delavnico na temo prebrane knjige.
Brali smo številne priljubljene pravljice in zgodbe, ki so otroke popeljale v svet domišljije in narave. Med njimi so bile: Mojca Pokraculja, pravljica Hansa Christiana Andersena Bedak Jurček, zgodba Franceta Bevka Peter Klepec, pa tudi klasike bratov Grimm, kot sta Rdeča kapica in Volk in sedem kozličkov. Srečali smo se tudi z delom Kajetana Koviča Moj prijatelj Piki Jakob, kjer smo spoznali zgodbo o Medvedji mamici, ter z ljubljeno pravljico Ele Peroci Muca Copatarica. Brali smo tudi njeno delo Moj dežnik je lahko balon ter pravljico Medved išče pestunjo in zbirko slovenskih ljudskih pesmi Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice.
Skozi celoten program smo bili pozorni na udeležence študijskega krožka, njihovo angažiranost, vprašanja in predloge ter prilagodili dejavnosti glede na potrebe in interese. Skupinsko branje v naravi združuje koristi skupinskega branja s pozitivnimi učinki, ki jih ima narava na človekovo počutje, kreativnost in povezanost z okoljem.
Izobraževalni cilji skupinskega branja v naravi so zastavljeni z namenom spodbujanja razumevanje literature in okolja ter razvoja veščin/spretnosti skupinskega dela.
Negovali smo občutek povezanosti z naravnim okoljem preko branja in izkustva v naravi. V literarnih delih smo prepoznavali elemente narave in raziskovali njihove vloge v ekosistemu. Spodbujali smo kritično branje in razumevanje besedil z analitičnimi vprašanji, kar je prispevalo k razvoju sposobnosti interpretacije in vzpostavljanja povezav med vsebino ter naravnim svetom. Pri tem smo gradili tudi spoštovanje do narave. Skozi skupinske dejavnosti na prostem smo krepili sodelovanje in interakcijo med udeleženci, medtem ko smo izražali svoje misli, občutke in opažanja preko risanja, pisanja ali drugih ustvarjalnih dejavnosti, povezanih z naravo.
Nastal je zvočni posnetek (podcast), kjer opisujemo cilje srečanj, njihov potek in koristi skupinskega branja v naravi.
JJ-XzHXNSkQ