»Goðan dag, Island« Islandija - dežela kot nobena druga

Prvo februarsko četrtkovo srečanje Univerze za starejše smo pričakovali z zanimanjem, saj je bilo napovedano potopisno predavanje naših članov Marije in Andreja Zupanca. Svoja doživetja s potovanj sta vedno delila z nami, tudi tokrat sta pripravila predstavitev dežele še nam, njunim sošolcem. Spet smo potovali, kar 56 nas je bilo, udobno na stolih, brez letenja, brez prtljage in želene dobre kondicije. Te imata dovolj pa tudi želja, da potujeta vsako leto kam drugam, ju še ni minila.

O Islandiji, državi na severu, otoku med Evropo in Ameriko in deželi med ognjem in ledom smo ob slikah, glasbi in pripovedi gospoda Andreja izvedeli veliko. V 9 dneh, od 28. junija do 6. julija, sta poleg obalnega pasu, kjer izven naseljenih krajev obsežna polja lave prekriva mahovje, na številnih mestih pa se je močno razrastel tudi volčji bob, ki s svojimi velikimi modrimi cvetovi polepša pokrajino. Spoznala sta tudi nekaj precej puste notranjosti, kjer se le redko rastlinje in cvetje upira vetru, dežju in snegu. Islandci so gozd, ki je pred naselitvijo prekrival okoli 20 odst. otoka, skoraj v celoti posekali, sedaj pa s subvencijami spodbujajo pogozdovanje s smrekami, ki na otoku niso avtohtone.

Prvi so se na otoku v 9. stoletju naselili Vikingi, bojeviti severnjaki, ki se niso ustrašili poti v neznano. Raziskovali so še naprej in kar 500 let pred Krištofom Kolumbom prišli na novo celino, kasneje imenovano Severna Amerika. Reykjavik, najsevernejša prestolnica, ima prepričljivo in presenetljivo zbirko znamenitosti zgodovinskega pomena ter niz drugih posebnosti in skritih draguljev. Tudi v manjših krajih imajo kaj pokazati, na vzhodni strani otoka je najbolj obiskana turistična zanimivost zbirka s preko 100.000 primerki kamenin in mineralov. Na južni strani je na robu največjega ledenika jezero s plavajočimi z ledeniškega čela odlomljenimi kosi, v kraju z le 25 prebivalci pa etnološki muzej s preko 15.000 predmeti kulturne dediščine in še muzej transporta in komunikacij.

S samo 330.000 prebivalci je na 5 krat večji površini, kot jo ima Slovenija, najmanj poseljena evropska država. Otok so pred 90 do 150 miljoni let izoblikovali ognjeniški izbruhi, zaradi lege na prelomnici med severnoameriško in evroazijsko tektonsko ploščo pa je otoška ognjeniška dejavnost še vedno zelo aktivna. Kar 250 vročih točk je na otoku. Že v 70. tih letih so postavili prvo geotermalno elektrarno na svetu, z vročo vodo ogrevajo skoraj vsa stanovanja v glavnem mestu, cesto do mednarodnega letališča v 46 km oddaljenem Keflaviku, za povrhu tudi nekatere ulice in trge. Z geotermalno vročo vodo ogrevajo rastlinjake, pravi užitek pa je namakanje v slovitih modrih lagunah – naravnih kopališčih s svetlo turkizno vodo. Otok je prava zakladnica geoloških pojavov, od velikih kraterjev ugaslih ognjenikov, lavnih formacij in kamnitih skulptur, ki jih domišljija pripisuje okamenelim trolom, kar spretno vpletajo v predstavitev dežele, do visokotemperaturnih območij, kjer peklenska podzemeljska dejavnost dobesedno vre skozi zemeljsko skorjo.

Zaradi razmikanja tektonskih plošč je to edina država, katere ozemlje se povečuje brez vojaških posegov. Na otoku leži največji evropski ledenik, ima najbolj vodnati slap, pokrajina Geysir pa je dala ime vsem vodometom vroče vode in pare v svetu.

Morje okoli Islandije je bogato z ribami, na Vestmanskih otokih ob južni obali je središče islandskega ribiškega ladjevja. Naseljen je samo največji med otoki, edino mesto pa imenujejo tudi severni Pompeji, saj je izbruh ognjenika leta 1973 s pepelom in piroklastično maso do 5 m na debelo prekril dobršen del mesta. Žrtev ni bilo, saj so vseh 5000 prebivalcev ob prvem dimljenju iz na novo nastale razpoke komaj 200 m od hiš z ribiškimi ladjami prepeljali na varno. Na otočju v duplinah in na poličkah na številnih iz morja dvigujočih se pečinah gnezdijo kolonije ptic, najštevilnejše so njorke, v morju pa kraljujejo orke in tjulnji, ki imajo tam dobre pogoje za življenje.

Dežela je čista in vsa voda je pitna. Javni prevoz je v severni prestolnici Akureyriju brezplačen za domačine in turiste. Po kriterijih ZN, ki vključujejo zdravo okolje, zdravstveno oskrbo, socialno varnost, človekove pravice, zaposljivost in dolžino življenja je Islandija prav na vrhu. Dolgotrajna dnevna svetloba ali pa tema ljudem v večjem številu povzročajo nespečnost, utrujenost, depresije, nevroze, več je tudi alkoholizma in samomorilnosti. Da bi mladino potegnili iz barov in diskotek in iz njihovih misli pregnali alkohol, droge in cigarete, je državni vrh poskrbel za zgraditev 11 pokritih nogometnih igrišč z naravno travo v standardni velikosti, za 20 igrišč z umetno travo in še za 130 mini igrišč po vseh naseljih na otoku. S preusmeritvijo v nogomet so Islandci dobesedno oživeli. Tri tekme njihove reprezentance v Parizu si je ogledalo okoli 50.000 navijačev, zmaga nad Angleži pa je bila kar zgodovinska.

Zadovoljni smo s popotnikoma ob kavici izvedeli še marsikaj. Zahvalili smo se jima, njunih novih poti in novih predstavitev pa se že vnaprej veselimo.

Zapisala Lizika Vardijan, članica US
Fotografije: Marija in Andrej Zupanc in Simona Pavlin