Intervju - Irina Nesterova
Irina Nesterova. Že osmi mesec teče odkar je Irina postala prostovoljka Svetovalnega središča Novo mesto. V sklopu prostovoljstva se ji je uresničila njena dolgoletna želja – postati učiteljica. Ima številne skrite talente in strasti, med drugimi obožuje tuje jezike, je ljubiteljica narave, joge in pilatesa. Poleg vsega naštetega je izjemna kreativka, saj plete in kvačka od mladih nog. Opisali bi jo kot energično osebo, ki je ves čas v gibanju. V prepletu družine in odsevu spoštovanja vrednih aktivnosti njenega prostega časa nam je na sončen dan letošnjega novembra razlagala, kaj vse počne in kako se je prvič spopadla s poučevanjem v učilnici.
Z Irino smo opravili prijeten pogovor o njenem delu in ustvarjanju.
Irina, ali se nam lahko kratko predstavite?
Moje ime je Irina Nesterova. Prihajam iz Ukrajine, kjer smo živeli v mestu Sevastopole, ob obali Črnega morja. V Slovenijo, natančneje v Jurko vas v Občini Straža, sem se preselila pred 4 leti. Stara sem 48 let. Imam visoko izobrazbo. Sem poročena in imam tri krasna otroka.
Ko ste se preselili v Slovenijo, ste se morali tudi sami naučiti novega jezika. Kako težko se je v resnici naučiti novega jezik?
Učenje novega jezika je korak v razvoju posameznika. Preko jezika spoznavamo novo državo in njene prebivalce. Kako? Od znotraj, od globine z vsemi koreninami vred, ki potujejo na površje. Na zalogi imam že znanje dveh slovanskih jezikov: ruskega in ukrajinskega. Zahvaljujoč temu znanju je bilo učenje slovenskega jezika lažje kot učenje angleščine, nemščine ali italijanščine. Ob študiju slovenskega jezika sem odkrila veliko novega in zanimivega v smislu izvora besed slovanskih narodov.
Več znanja sem pridobila na tečajih slovenščine v RIC-u Novo mesto pri učiteljici Bojani. Zelo zanimivo in strokovno je spregovorila o kompleksnosti slovenskega jezika. Predvsem pa so vsi tečaji slovenščine razširili moj besedni zaklad kot tudi moje splošno znanje in razumevanje slovenskega jezika.
Kje ste izvedeli za Svetovalno središče Novo mesto?
Na začetku našega bivanja v Sloveniji so nam sosedje pripovedovali o RIC-u NM. Navdušili so me, zato sem obiskala njihovo spletno stran in našla veliko zanimivih informacij. Vedela sem, če se hočem vključiti v družbo, da moram nekaj storiti. Pričela sem pri jeziku, zato sem se takoj vključila v tečaj slovenskega jezika, nato pa je ljubezen do tujih jezikov privedla do tega, da sem se bržkone vključila tudi v drugi tečaj, tečaj italijanskega jezika.
Letos sem opazila preko spleta povabilo k sodelovanju v Svetovalnem središču Novo mesto v RIC-u Novo mesto. Odzvala sem se. Obiskala sem Svetovalno središče Novo mesto, ker me je zanimalo, v kaj vse se še lahko vključim. Pričakala me je prijazna svetovalka. Bila sem resnično presenečana, kaj vse lahko pridobim brezplačno in kam se lahko vključim. V Ukrajini tovrstnih institucij nimamo, zato se mi zdi, da so tovrstne vključitve pomembne in potrebne. Zame osebno so bile. Odločila sem se, da sodelujem kot prostovoljka, in sicer z željo, da poučujem ruski jezik. Moja dolgoletna želja, da postanem učiteljica, se je končno uresničila. Odgovorila mi je moja mentorica Ana Marija Blažič. Razložila mi je vse podrobnosti in poskrbela za obveščanje udeležencev o tečaju ruščine. Dva tedna od oglasa, sem bila že v učilnici, v skupini, v skupnosti, ki je bila živopisana in obsegala veliko pobud in krasnih misli.
Ana Marija je poskrbela za pripravo vseh dokumentov, odgovorila na vsa moja vprašanj in mi hkrati vsakokrat pomagala pri pripravi gradiva za pouk. Bila je pozorna in ustrežljiva. Hvaležna sem, da je vsa moja vprašanja v zvezi z mojim prostovoljnim delom in poučevanjem reševala hitro. S takšnimi ljudmi je zelo prijetno delati.
Biti prostovoljec ni samo delo, tu gre za druženje, spoznavanje novih ljudi, različnih energij in drugačnih idej, ljudi brez predsodkov. Biti prostovoljec, kaj za vas to pomeni?
Zame je prostovoljec oseba, ki je pripravljena pomagati drugim ljudem, pripravljena deliti svoje znanje, veščine in zmožnosti. Kot odgovor na to vprašanje naj omenim, da prostovoljec prejme veliko novih informacij, spozna zanimive ljudi in se kot oseba razvija.
In sedaj poučujete ruščino. Kako se počutite, ko ste v skupini?
No, sedaj bi vam na kratko opisala delo v učilnici. V skupini poučujem udeležence, ki so zanimivi, prijazni in zelo pametni. Imajo močno željo po učenju ruščine. Na srečanjih beremo, govorimo, gledamo video posnetke in poslušamo ruski jezik. Zelo sem zadovoljna. Zame je poučevanje zelo zanimivo. Od otroštva sanjam o karieri učiteljice. Sem izredno komunikativna oseba, zato mi je neizmerno lepo komunicirati z novimi ljudi, deliti svoje znanje o ruskem jeziku in kulturi. Pa ne samo to, veste, vse je dvotirno. Tečaj namreč pripomore tudi meni, da se vedno znova učim slovenščino in da imam možnost govoriti ter se na takšen način dodatno socializirati v Sloveniji. Pridobivam nove izkušnje, širim področje delovanja, razvijam nove veščine pri poučevanju in delu z ljudmi.
Irina Nesterova, ženska tisočerih znanj. Poleg vsega, s čimer se ukvarjate, imate še kakšen skriti hobij, ki bi ga delili z drugimi? Katere so vaše največje vrline?
Moj največji hobi je pletenje. Pletem in kvačkam. Mama in babica sta me začeli učiti pletenja, ko sem bila stara 6 let. Po mojem mnenju delujejo ročne spretnosti kot terapevtska dejavnost v vsaki življenjski situaciji. Kadar nekaj delaš ali ustvarjaš z rokami, ni časa za melanholijo in depresijo.
Poleg tega zelo rada izvajam jogo in pilates. In plešem. Predvsem pa raziskujem in obiščem lepe kraje. Slovenija ima veliko lepih pohodniških poti in z družino veliko potujemo in odkrivamo čudovite kotičke Slovenije.
Imam pa še en krasen hobi. Obožujem tuje jezike in se vedno znova rada naučim kakšnega novega, saj se zavedam, da to vpliva na moje spremljanje okolja in usmerja pozornost na procese, ki se dogajajo okoli mene. Je pa hkrati to tudi najtežja naloga, saj ji posvečam zelo malo časa. Kako uspešno krmariti med poklicnim in družinskim življenjem, ki jo kot posamezniki čutimo po optimalni uskladitvi obeh, je vprašanje, s katerim se ukvarja večina, med drugim tudi jaz. Se pa vsako leto vse bolj trudim, da bi se tujim jezikom v čim večji meri posvetila in izboljšala svoje znanje.
Za konec, ali bi želeli še kaj sporočiti ostalim, ki želijo svoje znanje in veščine posredovati naprej?
V ruščini obstaja izraz: »Vse se vam bo vrnilo storicej.«
To pomeni, da se bo vsako dejanje, dobro ali slabo, vrnilo človeku več kot stokrat več. Več dobrega kot naredimo, več ga dobimo v zameno. Vsem želim sporočiti slednje: »Deljenje lastnega znanja, veščin in zmožnosti, ki jih premoremo in znamo, je v veliko korist za ljudi in za nas same.«
Intervju je opravila Ana Marija Blažič.
Intervju si lahko preberete tudi v ACS e-novičkah.
Dokumenti
Financerji
