Izlet v šolo Brihtna glava na osvobojenem ozemlju

Izlet v šolo Brihtna glava na osvobojenem ozemlju Izlet v šolo Brihtna glava na osvobojenem ozemlju Izlet v šolo Brihtna glava na osvobojenem ozemlju

Članice Univerze za starejše smo ob dnevu zmage načrtovale izlet v Belo krajino. Že preverjeno pot je naša vodička Anica Bukovec ponudila še nam udeleženkam delavnice Z glasbo v lepši dan. Z našo profesorico Cvetko Krampelj smo se že dolgo veselili tega dogodka. To je bila tudi višinska priprava in trening glasov za predstavitev našega dela na Četrtkovem srečanju.

Obvezna prijava pri Badovincu - na carini nam je uspela. Dobrodošlica pri Badovincu priča o tradiciji štirih rodov gostincev. Natakar Peter se je po postrežbi prelevil v carinika in nam razložil vse o svobodnem belokranjskem ozemlju. Mi pa smo le z enim »pasošem« in vozniškim dovoljenjem in vineto prestale pregled in krst z belokranjsko pogačo, skrivnostnim napojem in kavico. Tako smo prestopile na osvobojeno ozemlje.

Pred nami je bilo še novo pričakovanje - šola Brihtna glava iz leta 1950 na Radovici. Sprejel nas je prijazen ravnatelj Andrej Bajuk in nas poučil o zgodovini in pomenu šole. Potem pa nas je prepustil strogi tovarišici učiteljici. Najprej nas je poučila o šolskem redu. Vse je vedela o nas in naših namerah. Odkrila je fračo, naše neznanje in nespretnost pri risanju, slabo vedenje in vedenje. Nato pa nas je poučila še vse o dediščini Bele krajine: o imenu, oblekah, delu, o vinu in o hrani. Naučile smo se peti belokranjski pesmi Lepa Anka in Pastirče mlado. Dobile smo spričevala, a vsaka tretja bo morala razred ponavljati. Kar veselile smo se tega, saj bo to zanimivo ponavljati.

Naslednje mesto na osvobojenem ozemlju je bila Metlika. Obiskale smo Galerijo Kambič v hiši gostilničarjev rodbine Kambič. Preurejena in razstavam prirejena hiša bogati občino s svojimi zakladi. V njem je spominska zapuščina zakoncev Vinka Kambiča, zdravnika otorinolaringologa, in operne pevke Vilme Bukovec. Kar 82 slik priznanih slikarjev in vsa zbirka starih spominov, ki so krasile njun dom, je 2001. leta predala Metličanom slovenska primadona Vilma Bukovec in tako izpolnila namero moža, ki te otvoritve ni dočakal. Svojemu kraju je zapustil bogat spomin. Za turistično prepoznavnost so važne zgodbe in Bela krajina jih ima veliko tudi po zaslugi Tonija Gašperiča, ki je poln domislic in ljubezni do pokrajine, ki ji pripada. Tako je drevored z njegovim imenom še ena lepa zgodba meščanov Metlike Toniju.

Hotel Bela krajina nam je nudil gostoljubje, kar je spet nova pridobitev, saj je obudil gostinsko ponudbo. Tu smo imele priprave za nastop in s svojimi glasovi napolnile jedilnico in recepcijo hotela. Po kosilu smo zapustile Belo krajino in se vrnile v svobodno Novo mesto, ki je za nekatere postalo drugi dom. Priprave so uspele in čakajo nas nastopi. Glasba osvobaja in napolni srce, razgiba telo in ima veliko terapevtskih učinkov. Pojte tudi vi na ves glas za zdravje, za dobro voljo in dobro počutje!

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše in udeleženka druženja Z glasbo v lepši dan

Fotografije: Ivana Parovel, članica Univerze za starejše in udeleženka druženja Z glasbo v lepši dan

© 2024

 | RIC Novo mesto | Kazalo strani | Pogoji uporabe | Domov

produkcija: T-media