Kjer je volja tam je pot - Veterinarstvo ni samo ljubezen do živali

Katja Fortun je študentka 3. letnika veterinarske fakultete v Ljubljani in bivša dijakinja BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole, smer veterinarski tehnik. Prihaja iz Bele Krajine.

Katja, končala si srednjo veterinarsko šolo, zdaj pa izobraževanje nadaljuješ na veterinarski fakulteti. Kako si prišla do odločitve, da želiš opravljati poklic veterinarja? Ti je pri odločitvi kdo pomagal? Kaj je bilo odločilno za to izbiro?

Že od otroštva sem imela rada živalce, doma smo imeli pse, mačke, kokoši, prašiče, ovce … Delo z živalmi me je vedno veselilo. Po končani srednji veterinarski šoli je moja edina želja bila nadaljevanje šolanja na veterinarski fakulteti. Ta želja se mi je tudi uresničila in sedaj končujem 3. letnik.

Kako bi na kratko opisala izbrani srednješolski program (vsebina, uporabnost, težavnost, poudarki na predmetih, praksa, pozitivne izkušnje …)?

Izobraževanje na srednji veterinarski šoli traja 4 leta in se zaključi s poklicno maturo. Poklicna matura obsega izpit iz slovenščine, veterinarstva, tujega jezika ali matematike ter praktičnega izpita, kjer pokažeš različne praktične naloge, povezane z delom veterinarskega tehnika (npr. vbrizganje zdravila). Po končani srednji šoli dobiš naziv veterinarski tehnik oz. tehnica.

Srednja veterinarska šola v Ljubljani je vključena tudi v program Erasmus+, tako da dijaki lahko odidejo na praktično delo na Irsko, Ciper ... Dijaki lahko tudi sodelujejo z ekipo SVSP ( Slovenian Vets for Stray Pets), s katero v tujini (Bosna in Hercegovina) sterilizirajo oz. kastrirajo potepuške mačke in pse.

Ko gledam za nazaj, se mi učenje za srednješolske predmete ne zdi pretirano težko. Poudarek je na naravoslovnih in strokovnih predmetih.

Za vpis na veterinarsko fakulteto, študentje potrebujejo opravljeno splošno maturo oz. poklicno maturo s petim predmetom. Kako si se ti lotila tega? Kateri predmet si izbrala? Si imela pri prehodu kakšne težave?

Za vpis na veterinarsko fakulteto se lahko vpišeš z opravljeno poklicno maturo na veterinarski srednji šoli in izpitom iz kemije. Ena možnost je tudi opravljanje splošne mature, pred tem pa se vpišeš v maturitetni tečaj, gre za enoletno pripravo na splošno maturo.

Jaz sem delala izpit iz kemije in bila uspešno sprejeta na veterinarsko fakulteto. Res je, da sem na začetku študija imela težave. Obseg snovi me je kar presenetil, saj na predavanjih in vajah v kratkem času slišiš ogromno informacij, ki se jih moraš naučiti in znati na kolokvijih in izpitih. Bila sem prepričana, da bo študij prehud zame in ga ne bom uspešno opravila, ampak z vztrajnostjo in vloženim trudom mi uspeva.

Glede na to, da si pred študijem veterine obiskovala srednješolski program veterinarskega tehnika, ti je zaradi tega na študiju kaj lažje/težje? Na katerih področjih si v prednosti pred študenti veterine, ki niso obiskovali srednješolskega programa veterinarski tehnik?

Srednja veterinarska šola je vsekakor zelo dobra odskočna deska za nadaljnji študij na veterinarski fakulteti, saj mi je praksa na šoli in pri delodajalcu v ambulanti omogočila, da lažje razumem snov in jo povezujem s teorijo.

V praktičnem znanju smo veterinarski tehniki v prednosti pred gimnazijci, slednji pa so v prednosti v učenju večje količine snovi. Jaz v treh letih študija nisem dobila občutka, da sem zelo v prednosti pred gimnazijci, saj je poudarek na teoretičnem znanju in moramo oboji vložiti veliko časa v študiranje. Mogoče je nam tehnikom lažje, ker že imamo osnovno znanje in določene stvari ne slišimo prvič, ampak jih že imamo v ušesu. To mi je na primer nekoliko olajšalo učenje anatomije v 1. letniku, saj sem snov za ta predmet predelala že v 1. in 2. letniku srednje šole, kljub temu pa sem veliko časa porabila za pomnjenje latinskih izrazov.

Na katerih področjih se univerzitetni program razlikuje od srednješolskega?

V srednji šoli smo imeli več stika z živalmi, saj je v programu več praktičnega dela. Že v 1. letniku so nas profesorji peljali na farme govedi, prašičev, ovac … V srednji veterinarski šoli v Ljubljani je dijakom tudi omogočeno praktično delo v šolski veterinarski ambulanti, kar je velik plus.

Na veterinarski fakulteti v programu ni matematike in fizike. Prav tako ni športne vzgoje, lahko pa študentje to izberejo kot izbirni predmet. Snov je bolj natančna, npr. na srednji šoli se za dobro oceno pri anatomiji nismo rabili naučiti latinskih izrazov, na faksu pa brez tega znanja ne narediš izpita.

Kaj po tvojem mnenju potrebuje veterinar poleg ljubezni do živali?

Sama ljubezen do živali ni dovolj, potrebno je veliko volje za študij, odprta komunikacija in smisel za timsko delo. Mogoče kdo misli, da bo kot veterinar delal samo z živalmi in zelo malo z ljudmi, kar pa ni res, saj v službi veliko komuniciraš s sodelavci, prav tako vsakodnevno sodeluješ z lastniki živali, od njih izveš največ o živali, ti pa jim moraš jasno povedati navodila glede oskrbe, npr. po operaciji.

Kako pomembno se ti zdi povezovanje študija veterine s prakso? Ali je po tvojem mnenju tekom izobraževanja dovolj praktičnega pouka? Kje je po tvojem mnenju več praktičnega pouka na srednješolskem ali univerzitetnem programu?

Po mojem mnenju je na fakulteti premalo prakse. Sploh v prvih treh letnikih je poudarek na teoriji. V višjih letnikih ima praksa sicer večjo vlogo, ampak večina študentov se strinja, da je ni dovolj. Največ praktičnega dela je v zadnjem, 6. letniku.

Na srednješolskem programu je vsekakor več praktičnega pouka kakor na univerzitetnem programu.

Komu bi ta študij priporočala?

Priporočila bi ga mladim ljudem, naravoslovcem in raziskovalcem po duši, ki imajo radi živali in ki prosti čas rajši kot za računalnikom preživijo v naravi. Študij je za tiste, ki jih zanima biologija in zdravstvo ter jim ni odpor delo, ki je včasih lahko tudi krvavo, umazano in smrdeče. Velika je tudi možnost ugrizov in brc živali. Študij je zahteven, gre pa lažje, če si deloven, vztrajen in motiviran za učenje. Kjer je volja, tam je pot.

Mogoče že razmišljaš o svoji karierni poti? Kje vse se lahko zaposlijo veterinarji?

Področje dela veterinarja je zelo obširno in težko naštejem vse. Najpogosteje se veterinarji v Sloveniji zaposlijo v veterinarskih ambulantah, kjer delajo z malimi in velikimi živalmi. Poleg tega lahko delajo v policiji, vojski, prehrambni (nadzor kakovosti in varnosti živil) in farmacevtski industriji (razvoj in kontrola zdravil), v živalskem vrtu, v trgovini za živali, laboratorijih na univerzi in inštitutih, na veterinarski upravi, nekateri se najdejo v vlogi učitelja (kot profesor ali asistent na izobraževalnih institucijah) …

Za konec, kaj bi ti priporočala srednješolcem pred izbiro študijskega programa?

Mislim da je študijski program dobra osnova za pridobitev zaposlitve, vendar morate dijaki, kot bodoči veterinarji biti pripravljeni delati na raznih področjih, ki mogoče niso vaša prva izbira.

Nekateri študenti zelo dobro usklajujejo študijske obveznosti in službo, nekateri ne, kar je odvisno od posameznika. Vsekakor si ne nalagajte preveč obveznosti, saj študentsko življenje ni samo študiranje, ampak tudi tkanje novih prijateljstev in pridobivanje novih izkušenj, zato priporočam, da se udeležujete druženj in dogodkov. Na veterinarski fakulteti delujeta študentski organizaciji (IVSA in ŠOVF), ki organizirata takšne dogodke.

 

© 2022

 | RIC Novo mesto | Kazalo strani | Pogoji uporabe | Domov

produkcija: T-media