Korenine moje domovine
Kar 40 poslušalcev se je na Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto odzvalo vabilu na zanimivo predstavitev dela Študijskega krožka Etno -fletno. Sam naslov je za našo generacijo bil zanimiv, saj so svoje delo pripravili in predstavili naši vrstniki. V študijskih krožkih so našli teme, ki jih zanimajo. Vsak je lahko raziskoval in pokazal, kaj vse se je naučil, spoznal in raziskal. To je dober izziv vsem študijskim krožkom, ki omogočajo, da vsak razvije svoje cilje iskanja. V teh krožkih so raziskovali vse dragotine, ki so ohranile slovenski rod, ga bogatile in dovolile, da je ta rod obstal in živi. Tako smo izvedeli več o imenu dežele, o najdbah, gradiščih in svetiščih in jeziku, kjer je skrita vsa zgodovina naroda. Še posebno nas odlikuje glasba, ko večglasnost ustvarja harmonijo. Slišali smo tudi o Gosposvetskem polju, kjer so ustoličili koseze, poštene kmete, in obljubah, da bodo poskrbeli za dobro dežele in ljudi. Proučevali so pestrost dežele, bogate z gozdovi in vodami, o hišah in cerkvah, stoječih na dobrih točkah, o znamenjih in kapelicah, ki ščitijo pred hudobnimi silami. Posebnost našega bajeslovja je v tem, da odkriva narodovo modrost, ko davni spomin povleče iz korenin. Tako kresniki in vesne, vedomci in babe, divjo možje in jage babe dobijo poln pomen naroda, ki se je ob bajkah napajal z modrostmi in tako preživel vsa neurja časa in obstal. Dokazali so iznajdljivost ljudi v gradnji kozolcev, o marljivosti čebel in medu in človeški povezanosti z naravo in skrbi zanjo, o panjskih končnicah, kjer je zarisana zgodovina naroda. Toliko zanimivih podatkov, ki so nas spomnili na naš obstoj, ki pa ni zagotovljen za večno. V odličnem filmu je gospa Branka Urbanija, ambasadorka učenja za leto 2018, o vsem tem povezala slike in besede. V film je povabila modrece našega časa Dušico Kunaver, Karla Gržana, Ivana Sivca, ki vsak po svoje pričajo, da smo vredni obstoja in je zanj treba narediti še kaj, dokler je še čas. Sami s svojim delom opozarjajo na bogastvo ljudi, besed, običajev, obredov, ki pričajo, kdo smo in zakaj je to treba ozavestiti. To je učna ura domoljubja, ki zadene.
V drugem delu je v pogovoru z dr. prof. Antonom Perdihom, avtorjem knjige Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, in avtorjem knjige Povest o koreninah Slovencev Simonom Prosenom predstavila še njune zanimive trditve in dokaze o našem obstoju. Vsa ta dognanja so v naših arhivih in zgodovinski zapis je duhovni zapis prostora in časa o nas samih. Ob tem spoznavamo modrosti, ki nas učijo, kako ravnati in ne ponavljati napak. Obljuba, da bomo po tej predstavitvi odšli domov drugačni, je zdržala. Veseli in hvaležni smo, da smo spoznali, kaj vse še lahko naredimo starejši, ko s svojimi raziskovanji spoznanja prenašamo in opominjamo na pomen preteklosti.
-92bCT4UA1w
Ves čas predstavitve pa je v meni gorela misel, da moramo ta spoznanja starejših o nas in naši preteklosti – koreninah naše domovine prenesti mladim. Verjetno bodo v vseh šolah in kulturnih ustanovah v vseh krajih Slovenije te vsebine posredovali vsem dijakom in učencem šol. Prav je, da vedo komu pripadajo, kdo so, koga predstavljajo in kje so korenine njihove domovine. Krasni zaključki in začetki šolskega leta za vse. Lepo je vedeti, komu pripadaš in kdo si! Omogočite mlajšim tudi to!
Pa še stik z njimi, ki radi pokažejo svoje raziskovanje.
Zapisala: Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto. Fotografije: Anita Jakše, vodja Univerze za starejše RIC Novo mesto.
