Pohod v Šentjošt

Jesensko jutro je obetalo lep sončen dan. Deset članic Potepanja po…se nas je zbralo na parkirišču ZNC Krka v Žabji vasi. Zapeljale smo se na zapuščeno Mercatorjevo parkirišče na Cikavi. Od tu smo se podale v bližnji gozd. Kolovoz se je vzpenjal po hribu navzgor. Rjavi kostanji so na poti kukali iz ježic in se nam ponujali. Marija se je odločila, da bo popoldne s pečenimi kostanji presenetila vnuke. Še ovinek ali dva in že smo se znašle na široki gozdni cesti, ki je bila narejena letos poleti, da so graditelji daljnovoda lahko dovažali gradbeni material. Kar hitri koraki so nas ponovno pripeljali na kolovoz. Številna križpotja zahtevajo pohodnikovo bistro oko in trezno glavo. Opazovale smo spokojno naravo, tu in tam utrgale zapoznelo zlato rozgo za utrjevanje zdravja. Hitro smo dosegle rob gozda in zaselek Janšče. Asfaltno cesto smo enoglasno zamenjale za mahovito brezpotje in si tako prihranile nekaj stopinj. Pot nam je spet prekrižala asfaltna cesta, ki nas je peljala v Šentjošt. Spotoma smo postale še na grobišču žrtev vojnega nasilja. Smrekovi hlodi na drugi strani ceste so nas vabili k zasluženemu počitku in malici. »Škloc,« je zapel fotoaparat za arhiv in že so odmevali naši koraki proti vasici. Čista tišina nas je spremljala skozi vas: nič vaščanov,nič prebivalcev. Utrne se misel: Kaj se tudi vasi spreminjajo v spalna naselja brez mukanja, hrzanja, kruljenja…? no, morda vsaj psi z rodovniki čakajo na popoldanske sprehode. Še bežen pogled na cerkev Sv. Jošta in spet nas sprejme gozd. Ozka steza se počasi spušča proti kolovozu, ki nas bo vrnil na Cikavo. Stroji v gozdu(res so potrebni) puščajo velike luže za sabo in nam otežijo pot. Vrstne hiše na Drejčetovi poti nam govorijo, da cilj ni daleč. Zadnji počitek si privoščimo pod Napoleonovo vrbo. Da nas prijetno jesenko sonce ne bi preveč polenilo, smo po kratkem kramljanju nadaljevale hojo. Cvetoča trdoleska ob poti nam je obogatila skupinsko fotografijo. Vrnile smo se k avtomobilom¬-zadovoljne in vesele, saj smo pustile za sabo 10 kilometrov prehojene poti.

Zapisala Jožica Herič