Prihodnost si rišemo/pišemo sami
Ana Francekovič je doma na Bizeljskem, natančnejše v naselju Bojsno, področju znanem po pridelavi vrhunskih slovenskih vin in prekrasni naravi. Je dijakinja 2. letnika programa kmetijsko podjetniški tehnik. Skozi prijeten klepet je razkrila svoje poglede o pomenu pridelave kvalitetne hrane za naše življenje.
Na začetku ti bom postavila vprašanje, ki zanima osnovnošolce. Kaj je bilo odločilno za vpis v program kmetijsko-podjetniški tehnik?
Ni bilo tako enostavno izbrati program. Rada delam z ljudmi, na nek način me je vlekel tudi vpis v kozmetičnega tehnika. Skozi delo na naši manjši kmetiji in v vinogradih moje babice, pa se je v meni oblikovala nova misel, zakaj pa ne bi bil moj poklic povezan s kmetijstvom. Vse bolj me zanima vinogradništvo in kletarjenje. Po končani srednji šoli imam namen nadaljevati svojo izobraževalno pot in se vpisati na enega izmed programov na Biotehnični fakulteti. Vidim se kot kmetijski svetovalec ali pa kot kmetijski inšpektor. Razmišljam pa tudi o kmečkem turizmu.
Navedla si dva zanimiva poklica. Kakšen cilj pa želiš uresničevati skozi ta dva poklica?
Oba poklica sta povezana tudi z delom z ljudmi. V komunikaciji z ljudmi nimam nobenih težav. Združevanje mojega primarnega strokovnega področja in želja po delu z ljudmi je združljiva v obeh poklicih. Vse bolj pa se zavedam, kako pomembna je kvaliteta hrane, ki jo vsakodnevno uživamo. S pospeševanjem pridelave lokalno pridelane hrane lahko naredimo pomemben korak v to smer. Lahko bi rekla, da sem vse bolj pozorna tudi na poreklo hrane in kontrolo njene pridelave in predelave. To kar pojemo, vpliva na to, kako delujemo, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje. (smeh) Najboljši kruh je kruh moje mame. Zdi se mi imenitno, da doma ne kupujemo kruha.
Nekateri pravijo, da se delo v kmetijstvu ne splača. Da je preveč dela za prenizko plačilo.
Seveda so investicije v kmetijo, še zlasti če jo postavljaš čisto od začetka, velike. Vendar menim, da ima to še drugo plat. Če veš, da boš na kmetiji prideloval visoko kvalitetne pridelke in izdelke, je to v resnici največja vrednost za nas vse.
Rekla si, da se že uvajaš v delo v vinogradu in v kletarjenju?
Moja stara mama ima približno 4500 trt. Počasi se učim dela v vinogradu. Za vinsko klet in vinograde skrbi moj oče, vendar si želim spoznati veščine kletarjenja. Komaj čakam tretjega letnika, kjer dobimo možnost izbire med različnimi smermi: kletarstvo in vinogradništvo, sadjarstvo, pridelava mleka, živinoreja, konjereja.
Torej začnete v tem izobraževalnem programu s temelji, nato pa imate možnost usmeritve?
Ja. Program ponuja veliko smeri in daje veliko znanja. Poleg pouka imamo tudi prakso, kjer se tudi spoznamo z različnimi opravili. Praksa potega med poletnimi počitnicami. Med njimi je t.i. živinorejska praksa, na kateri cel teden skrbimo za živali in hleve. Skozi delo na šolskem posestvu pa neposredno spoznavano tudi delo v sadovnjaku, vinogradu, delo z ostalimi živalmi, z delom v drevesnici. Opravljamo tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu. Jaz sem jo v 1. letniku opravljala kar na šolskih posestvih.
Kaj ti je še všeč na tej šoli?
Imamo veliko terenskih vaj in ekskurzij. Udeležujemo se različnih tekmovanj. Dijaki se dobro medsebojno poznamo. Velike zasluge imajo pri tem tudi profesorji. Nenehno delujejo v smeri našega povezovanja, veliko se z nami pogovarjajo, tako o učni snovi, problematiki kmetijstva pa tudi o vsakdanjih zadevah, ki se nas mladih tičejo.
Kako ocenjuješ pomen delovanja podeželske mladine?
Sem članica Društva podeželske mladine Brežice. Društvo deluje v različnih smereh. Predvsem povezuje mlade. V društvu imamo možnost izmenjave idej, udeležujemo se različnih poučnih predstavitev in predavanj. Pozorni smo na napredek naših članov. Skrbimo pa tudi za družabne dogodke, tekmovanja, različne prireditve, igre, kvize, forume. Naše delovanje je vidno tudi na FB-ju in Istagramu.
Zapis pripravila: Tea Sulič
Financerji
