Romunija malo drugače, več kot Dracula in Ceausescu
Kar 47 poslušalcev nas je na tem četrtkovem srečanju spoznalo Romunijo v drugačni luči. Pred nami jo je spoznala naša članica Smilja Glumac, ko je z gospo Liliano Drolc in možem potovala in spoznavala to deželo in je to spoznanje privoščila tudi nam, da bi jo tudi mi spoznali drugačno. O tem nas je prepričala predavateljica, ki je govorila o svoji državi z veliko ljubezni in pripadnosti. Ljubezen jo je pred 15 leti pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom, a v srcu še vedno nosi svojo domovino. Želi si, da bi jo bolje spoznali tudi z njeno pomočjo.
Ta dežela, ki je 10-krat večja in ima 10-krat več prebivalcev kot Slovenije in leži v geografski sredini Evrope, se je pred 2000 leti imenovala Dačia. Od tod ime avtomobila njihove proizvodnje. Njihovo mesto Temišvar je dobilo električno razsvetljavo že 1889. leta, imeli so največjo naftno industrijo. Prav zaradi izoliranosti je v njej ohranjeno veliko dediščine, ki je svetovna dediščina pod zaščito Unesca: lesena in srednjeveška arhitektura, pravoslavne cerkve, dačanske utrdbe, naravni rezervati, živi muzej. Posebej je opozorila na pokopališča, ki so vesela zaradi barvitosti spomenikov, veselih križev z epitafi o pokojniku. To ni kraj žalosti. Ta dežela, o kateri ne vemo dovolj, zato imamo o njej napačne predstave, je dežela, kjer so živele prva doktorica prava, inženirka, nevrokirurginja, arhitektka in najboljša gimnastičarka na svetu. To ni dežela Romov, saj jih je med njimi le 3% prebivalcev. V njej govorijo romunski jezik, ki ima veliko slovanskih podobnosti, čeprav spada v romansko skupino jezikov. Bogata kulinarika in gostoljubje ponujata podobne jedi, a imajo svoj romunski okus. Dežela glasbe in zgodovinskih znamenitosti nas je zamikala, da bi jo spoznali tudi osebno. Morda tudi z našo predavateljico in možem, ki z ljubeznijo predstavljata njeno domovino. Veselimo se predstavitev dežel in krajev, ki jih predstavljajo ljudje, ki jih imajo radi, ker so njihovi. Take predstavitve imajo še dodatno vrednost, pogled s srcem.
Zapisala Lizika Vardijan, članice Univerze za starejše
