Soočanje s težavnimi situacijami in pogovori
Tak je bil naslov v načrtu Četrtkovega srečanja Univerze za starejše RIC Novo mesto. Ta vsebina spada tudi v načrt Tedni vseživljenjskega učenja, kjer je še mnogo zanimivih vsebin. Predavateljica Ksenija Lorber nas je že večkrat prevzela s svojim živahnim nastopom in domiselnimi primeri iz svojega življenja. Primorka je, zato vedno zanimiva. Ta naslov in vsebina pa sta nas zamikali, ko smo slišali, kaj vse si sporočamo in kako to sprejemamo. Ni čudno, da se vedno manj razumemo. Zaradi navad, slabega poznanstva, načinov delovanja so sprejemi sporočil pogosto napačni in v nas izzovejo čudne čustvene odzive. Pogosto so že sporočila taka, ki spadajo pod slabe komunikacije, ker so zavedne igre v želji zmagati, škodovati, zavesti. Tipi ljudi, ki sporočajo, so različni: jezljivi, klepetavi, neotesani, vzvišeni, nezaupljivi, napadalni, zato morajo reakcije sprejemnikov biti različne. Čustvene odzive nam ne povzročajo drugi! Sami jih ustvarjamo. Zato moramo svoja pričakovanja izraziti takoj, ker jih nihče ne zna brati.
Zelo pomembno je, da se družimo in pogovarjamo, a je težko ohraniti zbranost in naklonjenost poslušalca. Morda smo ušesa zaprli že takoj ali pa že v mislih odgovarjamo na povedano, največkrat nasprotujemo. Torej smo slabi poslušalci. Zdaj v teh dveh letih pa smo se še odtujili in postali slabi sogovorniki. Zmanjka nam dobrih poslušalcev. Pa vendar, če se potrudimo in smo dovolj radovedni, strpni in prizanesljivi tudi potrpežljivi, nas vsa sporočila poučijo, razvedrijo in smo željni druženja in sodelovanja. To pa je v našem obdobju važno, da nismo osamljeni in čemerni. Takrat nam tudi sonce ni prijetno in dež je moker. Takrat nismo dobri sporočevalci niti sprejemniki. Za to se je treba potruditi in biti dovolj empatični, da lahko razumemo in se veselimo oboji.
Kar veliko lekcij sporočanja bi v naši deželi potrebovali na vseh nivojih. Otroci se učijo od nas odraslih. Slabo se jim piše. Za sobivanje v državi, družini in družbi pa je pogovor najbolj pomemben. Pogovor je začetek akcije in ta ne steče, če ni razumevanja. Ko gre za nas in našo prihodnost, je prav, da začnemo poslušati in slišati ljudi z dobrimi nameni in načrti. Pobožne, neuresničljive želje? Morda? Je pa to dobro vedeti in slišati. Imela bo veliko dela, da nas bo naučila sporočati in slišati. Mi, poslušalci smo predavateljici hvaležni za to spoznanje.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.
Fotografije Anita Jakše, vodja Univerze za starejše RIC Novo mesto.
