»Tudi seniorji marsikaj zmoremo in si upamo«

Prvo četrtkovo srečanje v tem novem letu 2017 smo na Univerzi za starejše v Novem mestu že potovali
v Indijo in Koromandijo

Tako je naslovila svoje potovanje z nahrbtniki po južni Indiji od 18.8. do 11.9.2016. naša članica Univerze za starejše Slavica Mencin iz Šentjerneja. Potovali so po svoje za 20 dni in se sproti odločali, kako in kam po svojih načrtih. Na pot so šli, da bi spoznali resnično podobo Indije in podeželja. Kot odlična pedagoginja in učiteljica je izmed 2400 posnetkov izbrala 240 takih , da smo v preglednem zaporedju spoznali: krajevne znamenitosti, muzeje, templje, čajna in riževa polja, hrano, promet, pragozd, treking po gorovju Nilgiris na višini 2400 metrov, ženska in moška oblačila sari in lungi. Kmalu so spoznali, da je možno potovati na veliko načinov: z rikšo, z vlakom in z avtobusom,a bi težko dosegli cilje, ki so si jih zadali. Zato so najeli karavan s šoferjem in prevozili 3000 km dolgo pot. Tako so lahko videli veliko revščine in ljudi, ki so nemočni ležali na cesti, kar jo je presunilo. Spoznali so botanični vrt, džunglo, etnološki muzej, krokodiljo farmo. Zaman so iskali pošto, da bi poslali razglednice, težko so prečkali cesto, zato so sedaj hvaležni za vse zebre v svojem kraju. V šoli so ločeni fantje in dekleta, tudi vlaki so za ženske in moške. Težko je potovati, če ne poznaš krajevnih značilnosti. Videli so predstavo Katakali z ljudskim plesom z zgodbo. Univerzal town pa je prostor za meditacijo ljudi različnih narodnosti,vere in upanja. V tem času so postali vegetarijanci, odporni na vročino, brez žuljev so hodili bosi po razgretih tleh in spoznali , da so srečni, da živijo v enem najlepših koščkov našega planeta – v miniaturni Sloveniji.

Pravljica Indija Koromandija, v kateri:

»V žlici kašo kuhajo,
S sirom hiše belijo,
S pogačo jih pokrijejo
in s skuto jih orajfajo.« ostaja le pravljica. Podoba življenja v Indiji je čisto drugačna.

To je spoznalo tudi 46 udeležencev tega srečanja in se zahvalilo za odlično predstavitev predavateljici, ki je doživetje petih popotnikov seniorjev delila z nami. Veseli smo, da naši vrstniki še potujejo in svoja potovanja delijo z nami in nam tako približajo svet.

Zapisala Lizika Vardijan,članica Univerze za starejše