Več kot sem imela priložnosti delati doma na domači kmetiji, bolj sem razmišljala, da je kmetovanje lahko tudi moj poklic
Katarina Cencelj je dijakinja tretjega letnika programa Gospodar na podeželju na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji v Novem mestu. Prihaja iz Suše, manjšega kraja v občini Lukovica. Katarina pravi: »Prihajam iz Suše, blizu Trojan, ta kraj pa skoraj vsi poznajo.« V pogovoru je bilo čutiti njeno dobro voljo, veliko energije in optimizma.
Prihajaš iz Suše, ki je precej oddaljen kraj od Novega mesta. Ni veliko osnovnošolcev, ki se odločijo, da bodo obiskovali srednjo šolo, ki je tako oddaljena od kraja bivanja. Najverjetneje preživiš teden v Dijaškem domu Sevno?
Odločitev, da se vpišem na kmetijsko šolo Grm je pomenilo, da bom morala del časa preživljati v dijaškem domu. Prvi teden bivanja v domu je bil tudi zame težak. Imela sem domotožje, nisem poznala sošolcev, vse je bilo zame novo. Kmalu pa sem ugotovila, da imam okoli sebe super sošolce, ki tako kot jaz, prišli iz različnih koncev Slovenije, nekateri celo iz Primorske in Notranjske. Z vsemi se zelo dobro razumem. Lahko rečem, da sem z domom zelo zadovoljna, za nas je zelo dobro poskrbljeno, nudi mi vse, kar potrebujem. Najpomembnejše pa je, da se v njem zelo dobro počutim.
Kako pa si ti izbirala srednjo šolo, zakaj si izbrala ta program?
Na začetku osnovne šole me je pritegnilo vse, kar je bilo povezano z oblačenjem in ličenjem. Najprej sem celo razmišljala, da bi postala kozmetičarka. Doma imamo kmetijo in z mojim odraščanjem so mi starši zaupali vse več opravil na kmetiji. Ugotovila sem, da v tem delu uživam in da sem pri delu zelo spretna. Začela sem razmišljati, da bi delo na kmetiji lahko postal moj poklic. Kmetijsko šolo Grm je obiskoval tudi moj bratranec. Ko mi je povedal, da gre za odlično in prepoznavno šolo, je odločitev padla. Je pa občutek za estetiko še vedno v meni. Rada imam, da je kmetija lepo urejena, predprostori čisti, da so stroji in pripomočki na svojem mestu.
Doma imate kmetijo. S čim se ukvarjate?
Moji starši imajo sodobno farmo puranov. Vsako leto vzgojimo 5000 puranov, ki jih gojimo za Perutnino Ptuj. Na kmetiji imamo tudi 50 ovc ter veliko travnikov. Uživam v delu na naši kmetiji. Čisto resno razmišljam, da bo to moj bodoči poklic. Morda ostanem doma, morda pa bom imela svojo kmetijo. Občasno si pridobivam izkušnje tudi na kmetiji, ki se ukvarja s pridelavo mleka.
Za delo na kmetiji je potrebno kar nekaj znanja, spretnosti in energije. Kako ti pomagaš na kmetiji?
Naša farma puranov je avtomatizirana. Imamo avtomatično krmljenje živali. Nekoliko več dela je, ko oddamo purane, saj je potrebno prostore ustrezno počistiti in pripraviti na sprejem mladih puranov. Pri tem delu največkrat sodelujem. Potem pa je še delo z ovcami. Pridno nam pomagajo pri košnji naših travnikov. Tudi za njih je potrebno poskrbeti, predvsem pripraviti dovolj sena za zimsko obdobje. Takrat pomagam pri košnji in spravilu sena. Tudi delo z stroji za molzenje mi ni neznanka.
Slišati je, kot precej naporno delo?
Pa niti ni. Kot sem rekla, je farma avtomatizirana. Tehnologija nam pri delu zelo pomaga, ob vsaki spremembi ali težavi nas opozori. Pri delu pa uporabljamo kmetijske strojne pripomočke, ki seveda zelo olajšajo delo. Če je delo pravilno in dobro organizirano, si lahko danes lastniki kmetij tudi organizirajo dopust in svoj prosti čas.
Katere strojne pripomočke pa ti že uporabljaš?
Doma imamo 2 traktorja z različnimi priključki in mini bagerja. Samostojno upravljam s traktorjem in priključki. Tudi z bagerjem sem že delala. V šolskem predmetniku imamo tudi strojništvo. Šola nam je omogočila opravljanje izpita za traktor. Nobenih težav nimam pri delu s stroji. Mogoče nekateri mislijo, da upravljanje s stroji ni tipično delo za dekleta. Jaz v tem zelo uživam.
Katera znanja si še dobila na šoli?
Šola mi daje veliko kvalitetnega znanja. Znanje pa takoj preverjam tudi pri praktičnih predmetih. Zelo rada imam predmet živinoreja, strojništvo, predelava mesa in sadjarstvo.
Kako vidiš svojo karierno pot?
Po zaključnem izpitu bom nadaljevala svoje izobraževanje na programu Kmetijsko-podjetniški tehnik. Razmišljam tudi o študiju. Za vodenje kmetije ni dovolj samo ljubezen do tega dela. Imeti moraš znanje in skrbeti, da se znanje tudi nadgrajuje, organizacijske sposobnosti in žilico za podjetnost. Uspešna kmetija ima dobre produkte. Še vedno so nekateri kmetje, ki vidijo samo količino, številke. Meni pa se zdi pomembno, da imaš do živali spoštljiv odnos, da dobro poznaš njene značilnosti in da zanje dobro skrbiš. Pravzaprav res vidim v kmetijstvu svojo karierno pot. Danes se mladi prevzemniki kmetije tudi povezujejo, si izmenjujejo izkušnje. Z veseljem sledim tem skupinam na družbenih omrežjih.
Kaj bi sporočila osnovnošolcem na njihovi karierni poti?
Predvsem to, da naj izberejo tisto, kar jih veseli. V kolikor pa razmišljajo o kmetijstvu, brez ljubezni do narave, živali in strojev ne no šlo.
Zapis pripravila: Tea Sulič
Financerji